32. nedelja med letom – A 2026

Leto A, 6. November, 2026

Bodite budni, ker ne veste ne dneva ne ure!

Ko smo razočarani, prestrašeni in brez prave volje, so dnevi dolgi in noči temne, kot se to dogaja v naravi ob prehodi iz jeseni v zimski čas. Upamo še naprej, da se bodo zadeve spremenile, čakamo, vendar ni kakšnih otipljivih znakov za spremembo. Takšno zrenje v sivino nas utrudi, obupamo, začnemo bledeti, prav tako kot svetloba, ki postaja vedno bolj temna. Pred nami je noč in Boga ni na spregled, da bi nas rešil.

Zgodi se, da zaspimo, kakor deset devic iz današnjega evangelija. Spanec nas je premagal zaradi utrujenosti, lahko pa tudi zato, ker ne upamo gledati resničnosti v obraz. Je pač tako, da nas vse prej ali slej premaga spanec. Vseh deset deklet je zaspalo, pametne in neumne. Vendar je razlika med njimi: ene nimajo več moči za boj, druge zaspijo, da bi njihova srca bila pripravljena na vrnitev ženina.

Vsaka noč se enkrat konča in sredi noči se sliši krik: »Ženin prihaja, zbudite se!« Nihče ne ve, zakaj je zamujal. Morda je želel, da bi mi najprej mirno počivali in se spočili? Morda nas je postavil na preizkušnjo, da bi čakanje nanj nekaj prebudilo v nas? Vsekakor pa se prebudi odnos, ki smo ga imeli z ženinom do sedaj: če smo ga resnično poznali, nismo dvomili, da ne bi prišel?

V današnjem evangeliju pa je skrita še ena zgodba, ki jo pripoveduje olje v svetilki. Sedaj spoznamo razliko med pametnimi in neumnimi devicami. Svetilka namreč pripoveduje, kako se je deset devic pripravljalo na srečanje z ženinom. V evangeliju je simbolika svetilke pogosta in predstavlja lepo, svetlo življenje ljudi, ki svetijo, da bi na tak način prebudili malodušne. Zato svetilka ne sme biti skrita pod vedrom, kajti če življenje za nekoga ne sveti, ugasne. Spomnimo se Jezusove pripovedi, ko pravi: »Vi ste luč sveta.« Svetilka v tej Jezusovi pripovedi predstavlja mesto, postavljeno na hribu, ki popotniku kaže pot, da se lahko orientira in se ne izgubi.

S svojim življenjem lahko svetimo drugim, če je v nas dovolj olja. Olje je znamenje dobrodošlice in ljubezni. Uporabljamo ga za prižiganje bakel, da se drugi počutijo kot doma. Device so poklicane, da prižgejo svoje svetilke, da bi pozdravile ženina. Ta podoba se verjetno nanaša na judovsko razlago starozavezne zakonodaje: s prižganimi baklami čakajo svojega učitelja učenci, ki nosijo luč Postave in bedijo v pričakovanju Odrešenika.

V zgodbi o usmiljenem Samarijanu pa olje predstavlja zdravilo, s katerim popotni Samarijan razkuži rane poškodovanemu človeku. Gre za olje ljubezni in skrbi, ki rešuje življenje. Govori nam o konkretnih dobrih delih, v katerih nas nihče ne more nadomestiti. Zato ga ni mogoče kupiti na trgu. Svetilka, v kateri je dovolj olja, predstavlja naše življenje, ki smo ga živeli v pripravi na ženinov prihod.

Ko sredi noči nastane vpitje, so pametne device pripravljene, da prižgejo svoje svetilke. Neumne pa niso pomislile, da je olje tako pomembno. Težava ni v tem, da so vse podremale in zaspale, ker je pomembno to, kako so živele do tega trenutka. Zato ženin lahko nespametnim, ki trkajo na njegova vrata reče: »Ne poznam vas! Nikoli vas nisem srečal.« Čakanje v temni noči razkriva, kaj se je dogajalo prej, kakšen odnos je imelo posamezno dekle z ženinom, kako so živele do tega trenutka.

Ni slabo, če včasih zaspimo, kajti utrujenost, razočaranje, malodušje, so običajni spremljevalec slehernega življenje. Raje pomislimo, kakšno je bilo naše življenje do tega trenutka? Je bilo v naših svetilkah dovolj olja? Smo svoje svetilke polnili s pravim oljem ljubezni, da popotniki ponoči niso zgrešili svojega cilja? Prej ali slej se bo ženin vrnil in če bomo ostali budni, se mu bomo lahko pridružili na svatbi.

Župnik Branko Balažic SDB