32. nedelja med letom – A 2023

Leto A, 31. October, 2023

Ženin prihaja, pojdite mu naproti!

Komaj smo se malo oddahnili od korona virusa, že nas je zajela ujma z dežjem in poplavami. Kot da se je vse zarotilo proti nam – tudi Bog! Strah pred nalezljivo boleznijo je zamenjala strašna usoda, ko so mnogi ostali brez hiš in še več je takih, ki se bodo morali dolgo truditi, da bodo odstranili vlago in smrad, ki ga je pustilo za seboj strašno vodovje. Marsikdo je izgubil še zadnje upanje, da se bo v njegovem življenju in življenju njegovih najbližjih, obrnilo na bolje. Verovali so v Boga in njegove obljube, čakali so, da bo nekaj naredil, a se ni nič zgodilo. Nastopil je čas razočaranja, čas zaspanosti, čas, ko pozabiš na bistvene stvari, usahnila je tudi vera.

Mnogi so prepričani, da nam nihče ne sme očitati, da smo brez pravega življenja, naveličani vsega, da smo podobni devicam iz današnjega evangelija. Premagal nas je spanec, ker nočemo videti, kaj se v resnici dogaja. To se dogaja vsem, pametnim in nespametnim devicam. V čem je razlika med njimi je treba iskati nekje drugje. Vsakemu se zgodi, da od časa do časa nima več moči, da bi se bojeval, da ni sposoben bedeti in biti pripravljen na srečanje z ženinom, ki zamuja. Nastopila je že noč in nihče ne ve, kdaj bo zares prišel.

Noč je v polnem teku in opolnoči se sliši vpitje: »Ženin gre, pojdite mu naproti!« Kdo ve, zakaj je zamudil? Morda je tudi njega premamila noč? Morda nas je želel preizkusiti, da bi videl, iz kakšnega testa smo! Vsekakor je na preizkušnji naš odnos z njim: če mu res zaupamo, potem nismo podvomili vanj, pa čeprav nas je premamil spanec!

Današnji odlomek ima zato še eno zgodbo, ki je povezana z lučjo in z oljem. Olje, brez katerega svetilke ne gorijo, nam pripoveduje drugačno zgodbo. Te svetilke nam govorijo o preteklosti teh devic, o njihovem odnosu z ženinom, o načinu, kako so se pripravile na srečanje. V evangelijih je svetilka simbol našega življenja, ker predstavlja našo vero. Svetilka sveti vsem, ki hodijo v temni noči, kaže jim pot, da ne bi zgrešili svojega cilja. Zato svetilka ne sme biti zakrita, postavljena mora biti na takem mestu, da dobro razsvetljuje pot.

Da bi lahko naše življenje razsvetljevalo pot, mora biti napolnjeno z oljem. To olje predstavlja našo pripravljenost, da smo sposobni sprejeti popotnike, da smo do njih ljubeznivi in jim damo na razpolago to, kar potrebujejo. Zvečer prižgemo svetilke, da se v domači hiši vsi prijetno počutijo. Device so povabljene, da z gorečimi svetilkami sprejmejo ženina. Tako se obnašajo starozavezni pismouki, farizeji in duhovniki, ki čakajo na obljubljenega odrešenika. To olje je podobno tudi olju, ki ga je Samarijan vlil v rane na pol mrtvega človeka, ki ga je srečal na svoji poti. Olje je namreč sredstvo, s katerim zdravimo rane. To olje je znamenje naše pozornosti do vseh, ki so v takšni ali drugačni stiski. To olje pripoveduje zgodbo o meni, o moji dobroti, moji ljubezni, mojem usmiljenju, o mojem poslanstvu, ki mi je bilo zaupano in ga ne more opraviti kdo drug namesto mene. Zato tega olja ni mogoče kupiti na trgu za dobro ceno. To olje je samo moje, povezano je z mojim življenjem, zato moja svetilka lepo sveti ali pa ugaša.

Sredi noči pametne device dobro vedo, kaj morajo narediti, da bodo njihove svetilke zagorele. Nespametne device pa so bile nekam zasanjane, njihovo življenje je več ali manj potekalo brez pravega olja, zato so sedaj presenečene, da jim svetilke ugašajo. Razlika med pametnimi in nespametnimi devicami je povezana s preteklostjo: življenje prvih je bilo smiselno, nespametne pa so životarile od danes do jutri. Zato nespametnim, ki trkajo na vrata, ženin odgovori: »Ne poznam vas!«

Ne bodimo žalostni, če smo od časa do časa zaspani: utrujenost, razočaranja in nerazpoloženja so sestavni del našega življenja. Pomembno je, kako sedaj živimo: če redno dolivamo olje ljubezni v naše svetilke, če se trudimo, da drugim osvetljujemo pot in jih krepimo v njihovi veri, je z nami vse v najlepšem redu. Prej ali slej bo ženin prišel, in če smo budni, bomo lahko šli z njim na svatbo, ki bo trajala celo večnost.

Župnik Branko Balažic SDB