V začetku je bila Beseda
Naš čas je čas besede, čas množičnega komuniciranja. Vsak dan slišimo toliko besed, da jim več ne verjamemo. Z besedami se da manipulirati in strategija množičnih komunikatorjev je, da te s svojim govorjenjem prepričajo, saj z besedo, različnimi slogani, stalnim pošiljanjem sporočil, pogojujejo tvoje obnašanje. Pripovedi, ki nimajo nobenega smisla, čez noč postanejo dejstva, z besedami ustvarjamo sodobne mite, ki določajo, koga je treba povzdigniti in koga zrušiti. Štab komunikatorjev ima moč, ki ustvarja nove predsednike, ki so kot osebnosti nesposobni in ne znajo vladati. Resnica ni pomembna, pomembno je, kako boš prepričal ljudi, da ti bodo verjeli. Zato smemo trditi, da so mnoge besede bolne in rušijo še tisto malo dobrega, kar so številne generacije ustvarile. In v to bolno družbo evangelist Janez pošilja pomembno sporočilo: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Bog je bila Beseda!« Sredi govorne zmede vzhaja beseda, ki izhaja od Boga in nam govori o večnosti.
Kdo je ta Bog, ki si upa nagovarjati pokvarjeno človeštvo? To je v prvi vrsti nekdo, ki hoče govoriti, ki hoče komunicirati s človeško družbo. Iz onostranstva se je spustil na zemlje in nas nagovoril z glasom dojenčka. Nagovoriti nekoga pomeni, prepoznati ga kot osebnost, ki biva in ima pravico, da zve resnico. Ko nas Bog nagovori, nam s tem daje pravico, da smo, da obstajamo kot ljudje, kot posamezniki, ki imajo pravico do spoštovanja in človeka vrednega življenja. To je ljubezen. Bog te ne sovraži, Bog ni indiferenten, on te ima rad, zato te nagovarja in vabi k sodelovanju. Konec ljubezni je, ko utihnemo, ko nehamo govoriti, ko komunikacije ni več, ko nimamo več kaj povedati.
Kaj nam hoče povedati Bog prav danes? Ob tolikih besedah, ki jih vsak dan slišimo, katera je beseda, ki jo je vredno slišati in o njej razmišljati? Evangelist Janez nam govori, da je Bog poslal svojo Besedo v času, ko ga je elita zavrgla in mu ni hotela prisluhniti. Ali se lahko zgodi kaj hujše kot je to, da te nočejo slišati tvoji domači, tvoji sonarodnjaki, privrženci iste judovske vere! Zato je drugo znamenje ljubezni prav to: kdor govori vedno tvega, da ne bo razumljen, da ga ne bodo hoteli poslušati.
Kako bomo med tolikimi besedami prepoznali Božjo besedo? Božja beseda prinaša razsvetljenje in govori o življenju, ne o smrti. Beseda, ki vodi v obup, nerazumevanje, v temo in te skuša narediti krivega, ne prihaja od Boga. Besede, ki vodijo v zmešnjavo, nejasnost in ti ne dajo nekega upanja, ne prihajajo od Boga.
Beseda, ki te razsvetljuje in ti odpira neko prihodnost, ni osamljena, ampak ima pričevalce. Janez Krstnik je prvi pričevalec, ki ga evangelist Janez omenja. Danes moramo odkriti sodobne pričevalce Božje besede. Kdo so ljudje, ki se izpostavljajo in se ne ustrašijo povedati resnico in zato govorijo drugače kot to delajo manipulanti. Pričevalec ne postavlja sebe v središče, ampak kaže na luč in govori tako kot Janez Krstnik: »Jaz nisem Mesija. Za menoj pride on, ki je večji kot sem jaz. In jaz nisem vreden, da bi odvezal jermen njegovega obuvala!« Kako je danes težko kazati na luči, ker vsi hočejo biti v središču.
Naše govorjenje je največkrat le blebetanje: govorimo, obljubljamo, pošiljamo sporočila in iniciative, na koncu pa ni nič od tega. Naše besede so največkrat prazne, brez prave globine in končajo na smetišču. Božja beseda pa je čisto nekaj drugega: kar Bog reče, to tudi naredi. On se drži dane obljube. On je ljubezen, zato vse, kar on reče, ne more biti »da« in »ne« hkrati. Bog je tak, ker hoče biti drugačen od človeške družbe, bolj verodostojen in zvest. Zato nas Bog sprejme za svoje otroke in nam ponuja bogato dediščino, večno življenje. To je zaveza, ki jo je od Adama naprej neštetokrat obnovil, ker jo je človeštvo razdrlo. Zato je Bog vstopil v našo zgodovino in noče iz nje izstopiti. To je vesela novica božične noči, ki jo ne smemo nikoli pozabiti: Jezus se je rodil, da bi mi v polnosti zaživeli, da bi imeli pred seboj srečno prihodnost. Zato nam Jezus sporoča: »Ne bojte se! Jaz sem z vami vse dni, do konca sveta!«
Župnik Branko Balažic SDB Božični čas Leto A