Kako komunicirati o ekologiji (Laudato si’)?

Uvod

Kako komunicirati o ekologiji? To vprašanje se je pred desetletjem zdelo malo aktualno. Iz preprostega razloga: ekologija ni bila tema, ki bi se znašla na prvih straneh časopisov, ni skočila na vrh spletnih iskalnikov in ni bila navzoča v cerkvenem nauku. Razmere so se spremenile po objavi enciklike Laudato si’, v kateri papež Frančišek ponovno odpre skrb za ves ustvarjeni svet in za okolje. Svetovno krizo poimenuje z imenom in predlaga dialog in konkretno ukrepanje v Cerkvi in mednarodni politiki.

Proces zrelega komuniciranja ima pri tem vprašanju vodilno vlogo. Strokovnost v izobraževanju in odgovorno okoljsko informiranje lahko nadomestita ravnodušnost pri vprašanjih, ki zadevajo vsakega posameznika na svetu. Na žalost je splošna brezbrižnost do teh tragedij, ki se še vedno dogajajo na različnih koncih sveta, še vedno prisotna. Pomanjkanje odziva na tragedije, ki prizadenejo naše brate in sestre, je znak izgube občutka odgovornosti za sočloveka, na katerem temelji vsaka civilna družba.[1] Konkreten odgovor na razširjeno pasivnost je odgovorno komuniciranje o ekologiji v skladu z naukom Cerkve.

Ta nova naloga in izziv zahtevata od vseh, ki se ukvarjajo s komunikacijo v Cerkvi, trdo delo in inovativne pobude. Hkrati je kritičen pristop do digitalnega sveta in informacijskega kaosa zagotovilo, da bo moč tehnologije postala spodbuda za nadaljnji človeški razvoj.[2] Tako bodo drzne in ustvarjalne oblike komuniciranja v spremenjeni informacijski dobi postale močan glas, ki se bo dotaknil okoljskih vprašanj in vodil v ekološko spreobrnjenje.

Ekološka preobrazba

Izraz ekološko spreobrnjenje je v Cerkvi prvič uporabil Janez Pavel II. leta 2001 med splošno avdienco. Zato je treba spodbujati in podpirati »ekološko spreobrnjenje«, zaradi katerega je človeštvo v zadnjih desetletjih postalo bolj občutljivo za katastrofo, proti kateri se je usmerilo. Človek ni več Stvarnikov »gospodar«, temveč avtonomni despot, ki končno začenja razumeti, da se mora ustaviti na robu brezna.[3] Te besede so postale seme globoke in plodne razprave, ki se je začela v smeri splošne skrbi za okolje.

Po nekaj letih Frančišek ponovno poziva človeštvo k ekološkemu spreobrnjenju kot odgovoru na svetovno krizo. Poleg tega nas ekološko spreobrnjenje z večanjem posebnih sposobnosti, ki jih je Bog podaril vsakemu verniku, vodi k razvijanju naše ustvarjalnosti in navdušenja, da bi rešili tragedije sveta in se ponudili Bogu »kot živa žrtev, sveta in prijetna«.^4[4] Na drugi strani pa opozarja na vključenost celotne človeške skupnosti v procesu ekološke preobrazbe, katere zreli sadovi bodo trajne spremembe.[5]

Zanimiva pobuda na tem področju je platforma Laudato si’ Acion, ki je nastala v Vatikanu na pobudo Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju. Navdih zanjo je bila enciklika papeža Frančiška o ekologiji iz leta 2015. Ustvarjalci projekta si prizadevajo za sprejemanje in spodbujanje konkretnih ukrepov za varstvo okolja. V skladu z encikliko Laudato si‘ poudarjajo potrebo po ekološkem spreobrnjenju ter iskanju pravih in trajnih rešitev za ekološko krizo. Platforma je prostor za iskanje odgovorov in ponuja nekonvencionalne vsebine v več jezikih, pripravljene s pomočjo strokovnjakov in partnerjev z vsega sveta.[6]

Gibanje Laudato si’ pa ekološko spreobrnjenje opredeljuje kot globoko preobrazbo misli in srca, ki vodi k večji ljubezni do Boga, do drugih in do stvarstva. V tem procesu lahko vsak človek pozitivno prispeva k reševanju ekološke krize.[7] V promocijskem gradivu avtorji pojasnjujejo, kako in zakaj se podvreči ekološkemu spreobrnjenju, ki vključuje štiri faze: spoznanje, da smo naredili škodo stvarstvu; kesanje in obračanje k Stvarniku; zavezanost spremembi in postati dobri upravitelji stvarstva; skupnostno spreobrnjenje.

Druga zanimiva pobuda za ekološko spreobrnjenje je knjiga Deset zelenih zapovedi, ki jo je napisal Laudato si’. V njej avtor Joshtrom Isaac Kureethadam predstavi deset zapovedi, ki se nanašajo na nov pristop k okolju. To so: »Vsem ljudem, ki so se odločili, da se bodo držali svojih zapovedi, je treba dati naslednje zapovedi: Skrb za naš skupni dom, ki je ogrožen; Prisluhniti kriku ubogih; Ponovno odkriti teološko vizijo naravnega sveta; Spoznati, da je uničevanje stvarstva ekološki greh; Spoznati človeške korenine krize našega skupnega doma; Razviti integralno ekologijo in se naučiti novega načina življenja v našem skupnem domu; Vzgoja za ekološko državljanstvo; Izvajanje ekološke duhovnosti; Gojenje ekoloških vrlin.[8]

Profesorica Zdzisława Piątek opredeljuje ekološko preobrazbo kot etični in ekonomski preboj, to je radikalno spremembo človekovega odnosa do narave, ki se tako razlikuje od poveličevanja posameznih tez arogantnega antropocentrizma.[9] Na enak način se tudi cerkveni nauk vse bolj sklicuje na ekološko spreobrnjenje, pri čemer upošteva ponavljajoče se sebično ravnanje človeka. Frančišek je v izjavi poudaril, da bo to mogoče le, če bo človek prepoznal človeške korenine ekološke krize, se odzval z resničnim kesanjem ter se zavzel za spodbujanje solidarnosti in spoštovanja okolja.[10]

 Komuniciranje o ekologiji

Ekološko spreobrnjenje postaja močna spodbuda za odgovorno in strokovno komunikacijo v Cerkvi na področju ekologije. Vsebina Laudato si’ postavlja temelje za to in usmerja konkretne ukrepe. Enciklika ne uvaja novega nauka o ekologiji, vendar pa njena vsebina Cerkev vsekakor odpira premagovanju ravnodušnosti in razpravam v javni sferi.[11] »Okrepiti moramo prepričanje, da smo ena sama človeška družina. Ni meja ali ovir, političnih ali družbenih, za katerimi bi se lahko skrivali, še manj pa je prostora za globalizacijo brezbrižnosti.«[12] Učinkovito ekološko komuniciranje zahteva stalna in trajna prizadevanja, sklicevanje na univerzalne vrednote za preseganje stereotipov, jasno in jedrnato pojasnjevanje dejstev ter podpiranje rešitev na ravni državljanov.[13] Žal se številna prizadevanja za iskanje konkretnih rešitev za okoljsko krizo pogosto izjalovijo ne le zaradi zavračanja močnih, temveč tudi zaradi nezainteresiranosti drugih.[14]

V svetu 21. stoletja se z bliskovito hitrostjo dogajajo večplastne spremembe na področju tehnologije in informacijskega komuniciranja. Del tega razvoja je tudi ekološko komuniciranje. Vključuje formalne in neformalne stike z javnostjo, oblikovanje sporočil, ki se dotikajo znanstvene in čustvene sfere ter izmenjavo znanja, izkušenj, projektov in procesov. Številna okoljska vprašanja zahtevajo razumevanje in podporo javnosti, da bi spremenili vedenje in navade. V tem kontekstu, skupaj s pomenom majhnih vsakodnevnih gest, nas družbena ljubezen spodbuja k razmišljanju o velikih strategijah, ki učinkovito ustavljajo degradacijo okolja in spodbujajo kulturo skrbi, kiprežema celotno družbo.[15]

Zanimiv primer strateškega razmišljanja o ekologiji je nadaljevalni tečaj z naslovom Integralna ekologija, ki gaorganizira Fakulteta za teologijo, kanonsko pravo in filozofijo na papeški univerzi Antonianum. Tečaj vključuje poglavje o ekologiji in komunikaciji, kiga vodi profesor Martín Carbajo Núñez.[16] Predavatelj v svojih publikacijah interdisciplinarno obravnava ekologijo in družbeno komunikacijo ter podaja vrsto postulatov teoretične in praktične narave. Zaradi vse večjega povpraševanja po najboljših praksah na tem področju bo v nadaljevanju predstavljen spodbuden primer ekološkega komuniciranja v praksi.

Študija primera – Karitas Poljska – Laudato si’[17]

V naslednjem poglavju predstavljamo študijo primera poljske Karitas Laudato Si’, ki je pripravila strokovno in zgledno medijsko kampanjo o okoljskem komuniciranju na Poljskem. Poglavje je bilo pripravljeno zaradi velike prijaznosti Dominike Chylewske, ki je odgovorna za komuniciranje Karitas Laudato si’, in ustreznega gradiva, ki ga je pripravila in posredovala. Dominiki se iskreno zahvaljujemo za njeno sodelovanje in pomoč.

Določitev jasnega komunikacijskega cilja in ciljne skupine

Medijske dejavnosti projekta Laudato si’ Caritas Poland so se začele leta 2020 s poudarkom na iskanju jasnega cilja in opredelitvi ciljne skupine. Avtorji so cilj opredelili na naslednji način: občutiti poljsko javno mnenje in oblikovati ekološko naravnanost ter načela celostne ekologije iz enciklike Laudato si’ prenesti v praktično razsežnost v življenju Cerkve in lokalnih skupnosti. Ustvarjalci projekta so ciljno skupino razdelili na tri posebna področja, da so lahko prilagodili ustrezen jezik in ukrepe, kar je ključ do učinkovite komunikacijske dejavnosti. Skupine so zainteresirani mladi; sledilci in prijatelji Karitas; vzgojitelji otrok in mladih.

Za skupino »zainteresirane mladine« so značilni naslednji opisi: študirajo ali delajo, stari so med 20 in 35 let, sledijo vplivnežem, uporabljajo Instagram, gledajo YouTube, pomembno jim je skupno dobro in tradicija, mobilni telefon v glavnem uporabljajo le za komunikacijo, denar jim ni najpomembnejši, poskušajo živeti odgovorno, ekologija jim je pomembna v teoriji, vendar je ne znajo vedno uresničiti v praksi.

Za skupino »sledilcev in prijateljev Karitas« so značilne naslednje karakteristike: poznajo okolje Karitas, so različnih starostnih skupin, pogosto so del skupine prostovoljcev, poslanstvo organizacije jim je blizu, vendar je tema ekologije nova, prisotni so na škofijskih konferencah in že obstoječih dogodkih, programih in projektih Karitas.

Za skupino »vzgojitelji otrok in mladih« so značilni naslednji opisi: vzgajajo otroke in mlade, stari so med 30 in 49 let, iščejo zanimive načine, kako doseči mlade, so dinamični družbeni aktivisti, komunicirajo prek mobilnega telefona in računalnika, nauk Cerkve je zanje avtoriteta, želijo posredovati dobre vrednote. To skupino sestavljajo duhovniki, učitelji, voditelji skupin, sestre in prostovoljci.

Promocijske in medijske dejavnosti projekta so bile osredotočene predvsem na promocijsko kampanjo, katere namen je bil spremeniti zavest o tem, kaj je ekologija in spremeniti navade. Promocijska kampanja je bila izvedena v tradicionalnih medijih, družbenih medijih in na spletni strani. Poleg tega so ustvarjalci uresničili vrsto lokalnih projektov in izobraževalnih delavnic Caritas Ambasada Laudato si’.

Ustvarjanje vizualne identitete

Strokovnjaki za komuniciranje so pripravili vizualno identiteto projekta, ki temelji na ikonografskem jeziku. To je vključevalo prenovo barvne sheme logotipa, razvoj pisav in barv, ustvarjanje ključnih vizualnih elementov, oglasov, večpredstavnostnega in promocijskega gradiva na spletni strani.[18] Celoten projekt je bil pripravljen s pomočjo strokovnjakov, specializiranih za krščanske projekte.[19] Vsi izdelani pripomočki in promocijsko gradivo so bili ustvarjeni v duhu Laudato si’ (npr. enciklika, natisnjena na okolju prijaznem papirju, ali embalaža šamponov).[20] Izdelan je bil tudi priročnik z navodili, kako s pomočjo mobilne ambasade zgraditi okolju prijazen laboratorij.[21]

Jezik komunikacije

Na Poljskem so encikliko Laudato si’ sprejeli na dva načina: po eni strani z velikim navdušenjem zaradi močnega Frančiškovega glasu, po drugi strani pa z nerazumevanjem vsebine in vprašanji, zakaj se Cerkev temeljito ukvarja z ekologijo. Tema je sprožila številne stereotipe in nesporazume. Zato so osebje in sodelavci Karitas Poljska Laudato si’ organizirali vrsto srečanj in izvajali medijske dejavnosti, da bi javnosti pojasnili načela integralne ekologije. Pobudniki so oblikovali konkretne projekte in sporočila, ki pojasnjujejo, da ekologija ni ideologija, temveč drža, ki je zakoreninjena v katoliškem družbenem nauku ter poljski kulturi in tradiciji, ki so nam jo posredovale starejše generacije.[22] Zahvaljujoč izvedenim dejavnostim je bil jezik komuniciranja prilagojen javnosti in lokalnemu kulturnemu kontekstu.

Komunikacijski načrt

Glavna ciljna skupina »zainteresiranih mladih« je določila jasno smer komunikacijskih dejavnosti: močna prisotnost na družbenih medijih (Facebook in Instagram[23]). Vzpostavljen je bil koledar oglasov in reklam, številne promocijske dejavnosti pa so se nanašale na liturgična obdobja ali aktualne dogodke.[24] Komunikacijski načrt je upošteval posebne trenutke med letom, npr: teden Laudato Si’[25], projekt Čas za stvarstvo[26], svetovni dan Zemlje, pa tudi redne stike z mediji (tiskovni paketi za novinarje z besedili, grafikami, zvočnimi in video posnetki), širjenje baze podatkov o medijih, poglabljanje osebnih odnosov z novinarji, televizijske reklame in stalno komunikacijo na internetu. Ena najučinkovitejših kampanj v družbenih medijih je bila izdelava adventnega koledarja, ki je vključeval naloge, povezane z ekologijo.[27]

Caritas Poljska Laudato si’ je strokovno pripravila medijsko komunikacijo o ekologiji. Avtorji so začeli z optimalnim proračunom in pravimi strokovnjaki, nato so določili ciljne skupine in opravili njihovo poglobljeno analizo, določili komunikacijske in trženjske cilje, analizirali komunikacijske kanale v tradicionalnih in družbenih medijih, oblikovali vizualno identiteto, komunikacijski načrt, poskrbeli za stike z novinarji, uredništvi, upravitelji družbenih medijev in vplivneži, pripravili uporabna orodja za merjenje in poskrbeli, da je bil jezik sporočila točen.

Zaključek

V zadnjih letih se je v Cerkvi in družbi močno povečala zavest o celostni ekologiji. Vendar je potreben čas, da se vzpostavijo ustrezni procesi, zato je civilna angažiranost vse večja. Na področju ekologije in podnebnih sprememb je še vedno veliko komunikacijskih ovir. Izkrivljen jezik komunikacije, neustrezen ton pripovedi, čustveni odpor, nerazumevanje cerkvenega nauka, slabo razširjanje vsebine cerkvenih dokumentov ali neuspešno iskanje strokovnih nasvetov ustvarjajo komunikacijske ovire in povzročajo pomanjkanje znanja o ekoloških tveganjih.[28]

Janez Pavel II. je razumel potrebo po temeljiti razpravi o ekologiji. Benedikt XVI., ki ga zaradi omenjanja ekologije včasih imenujejo »zeleni papež«, je varstvo okolja zagovarjal tudi na praktičen način (namestitev sončnih kolektorjev v dvorani Pavla VI.)[29]. Frančišek pa je postal zagovornik ekološke preobrazbe in vodilne vloge integralne ekologije ter njene praktične razsežnosti, kar ponazarja odločitev o preureditvi papeške poletne rezidence Castel Gandolfo v ekološko središče, tako imenovani Borgo Laudato si’.[30]

Ustvarjanje vsebin v cerkvenih medijih na temo ekologije je zanimiv in precej nov izziv. Pred odgovornim okoljskim komuniciranjem pogosto poteka tako imenovana ekološka konverzija. V številnih državah sveta je mogoče opazovati zanimive in intrigantne primere komuniciranja o ekologiji v skladu z naukom Cerkve. Med molitvijo Angelovega češčenja 21. maja 2023 je Frančišek ponovno povabil k sodelovanju in dodal, da je na področju ekologije potrebno združiti znanje in ustvarjalnost.[31] Ta proces je povezan z usvajanjem koncepta dolžnosti varovanja skupnega dobrega v družbi, ki je tesno povezan z integralno ekologijo.[32]

Reference

• Francesco, Laudato si’. Sulla cura della casa comune, Vaticano 2015.

• Giovanni    Paolo    II,    Udienza    generale,    17    gennaio    2001,    https://www.vatican.va/content/john-paul- ii/it/audiences/2001/documents/hf_jp-ii_aud_20010117.html.

• Caritas Laudato si’, https://laudatosi.caritas.pl.

• Catholic Ecology, Researchers: We can all communicate climate change more effectively, https://catholicecology.net/blog/researchers-we-can-all-communicate-climate-change-more-effectively.

• Conradie Ernst M., Christianity and Ecological Theology, Sun Press 2006.

• Conradie Ernst M., The Church and the environment: seven stations towards the sanctification of the whole earth, Scriptura 107 (2011), pp. 156-170.

• Dayenu, https://dayenu.pl/.

• Don Bosco Green Alliance, Training programme for children and youth on climate action, https://www.donboscogreen.org/resources.

• Jonathon   Braden,   What   is   an   ecological   conversion?,   https://laudatosimovement.org/news/what-is-an- ecological-conversion-en-news/.

• Kureethadam Joshtrom Isaac, Los Diez Mandamientos Verdes de la Laudato si’, Editorial CCS 2022.

• L’Astorina Alba  et al. (2018). What is at stake for scientists when communicating ecology? Insight from the informal communication initiative “Cammini LTER”. Visions for Sustainability, 10: 00-00.

• Laudato si’ Action Platform, https://laudatosiactionplatform.org.

• Nisbet  Matthew  C.  (2009):  Communicating  Climate  Change:  Why  Frames  Matter  for  Public  Engagement, Environment: Science and Policy for Sustainable Development, 51:2, 12-23.

• Núñez Martín Carbajo, Conversione ecologica e Chiesa pluriforme alla luce del Sinodo sull’Amazzonia, Studia Moralia 58/1 (2020) 41-63.

• Núñez Martín Carbajo, Everything is connected. Integral ecology and communication in the Digital Age, TAU Publishing, Phoenix (AZ) 2021.

• Piątek Zdzisława, Ekologiczne nawrócenie. Radykalna zmiana stosunku człowieka do przyrody,
  https://wszystkoconajwazniejsze.pl/prof-zdzislawa-piatek-ekologiczne-nawrocenie/.

• Pontificia Università Antonianum, https://www.antoniano.org/carbajo/culturaleView.php?lg=it&id=577.

• Pou-Amérigo Maria-José (2018) Framing ‘Green Pope’ Francis: newspaper coverage of Encyclical Laudato Si’ in the United States and the United Kingdom, Church, Communication and Culture, 3:2, 136-151.

• Troska o stworzenie próbą naszej wiary, Raport przygotowany przez Zespół Troska o Stworzenie w ramach prac Kongresu Katoliczek i Katolików, https://kongreskk.pl/wp-content/uploads/2022/01/Troska-o-Stworzenie-proba- naszej-wiary.pdf.

• United Nations, Transforming our world. The 2030 Agenda for Sustainable Development, https://sdgs.un.org/2030agenda.

• Vatican News, Il Papa ai buddisti: insieme per curare le ferite del mondo e le ideologie lesive del cerato, https://www.vaticannews.va/it/papa/news/2023-01/papa-delegazione-cambogia-monaci-buddisti-conversione-ecologica.html.

• Vatican News, Pope Francis: Let us not get used to conflict and violence, https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2023-05/pope-francis-let-us-not-get-used-to-conflict-and- violence.html.

• Wilkins Dominic, »Building an Ecological Church: Laudato Si’, Climate Change, and Clergy in the Roman Catholic Diocese of Syracuse« (2019). Theses – ALL. 303.

• Zenit News, Papa convierte Castel Gandolfo en Borgo Laudato si’: un espacio para formación en ecología integral, https://es.zenit.org/2023/02/06/papa-convierte-castelgandolfo-en-borgo-laudato-si-un-espacio-para- formacion-en-ecologia-integral/.

Maciej Makuła SDB

prevod: Marko Suhoveršnik SDB

[1] Frančišek, Laudato si’, št. 25.

[2] Prav tam, št. 47, 102.

[3] Janez Pavel II., Splošna avdienca, 17. januar 2001, https://www.vatican.va/content/john-paul- ii/en/audiences/2001/documents/hf_jp-ii_aud_20010117.html.

[4] Frančišek, Laudato si’, št. 220.

[5] Prav tam, št. 219.

[6] Laudato si’ Action Platform, https://laudatosiactionplatform.org.

[7] Jonathon Braden, What is an ecological conversion?, https://laudatosimovement.org/news/what-is-an-ecological-conversion-en-news/.

[8] Joshtrom Isaac Kureethadam, The Ten Green Commandments of Laudato Si ‘, CCS Editorial 2022.

[9] Zdzisława Piątek, Ekologiczne nawrócenie. Radykalnazmiana stosunkuczłowieka do przyrody, https://wszystkoconajwazniejsze.pl/prof-zdzislawa-piatek-ekologiczne-nawrocenie/.

[10] VaticanNews, ThePope to Buddhists, https://www.vaticannews.va/en/papa/news/2023-01/papa- delegazione-cambogia-monaci-buddisti-conversione-ecologica.html.

[11] Maria-José Pou-Amérigo (2018) Framing ‘Green Pope’ Francis: newspaper coverage of Encyclical Laudato si’ in the United States and the United Kingdom, Church, Communication and Culture, 3:2, 139.

[12] Frančišek, Laudato si’, št. 52.

[13] Katoliška ekologija, raziskovalci: Mi vsi lahko boljše komuniciramo podnebne spremembe, https://catholicecology.net/blog/researchers-we-can-all-communicate-climate-change-more-effectively.

[14] Frančišek, Laudato si’, št. 14.

[15] Prav tam, št. 231.

[16] Papeška univerza Antonianum, https://www.antoniano.org/carbajo/culturaleView.php?lg=it&id=577.

[17] Caritas Laudato si’, https://laudatosi.caritas.pl.

[18] https://www.youtube.com/watch?v=eHk-_oN_-T0&list=PL3JUEJqMZiWAN-WQshMYRKsMabSAyMcBy.

[19] Dayenu, https://dayenu.pl/.

[20] Encyklika Laudato si, https://laudatosi.caritas.pl/encyklika-laudatosi/, Szampon, https://laudatosi.caritas.pl/?s=szampon.

[21] https://laudatosi.caritas.pl/ambasada-mobilna/.

[22] https://laudatosi.caritas.pl/o-nas/; https://laudatosi.caritas.pl/aktualnosci/czy-twoja-babcia-tez-byla-eko/.

[23] https://www.facebook.com/CaritasLaudatoSi; https://www.instagram.com/si.laudato/.

[24] https://laudatosi.caritas.pl/aktualnosci/sposob-na-ekoswieta/.

[25] Tydzień Laudato Sì, https://laudatosi.caritas.pl/?s=tydzień+laudato+si.

[26] Czas dla stworzenia, https://laudatosi.caritas.pl/?s=czas+dla+stworzenia.

[27] https://laudatosi.caritas.pl/aktualnosci/pobierz-eko-kalendarz-adwentowy/.

[28] Don Boskovo zeleno zavezništvo, Program usposabljanja za otroke in mlade o podnebnih ukrepih, https://www.donboscogreen.org/resources; Troska o stworzenie-proba-naszej wiary, https://kongreskk.pl/wp- content/uploads/2022/01/Troska-o-Stworzenie-proba-naszej-wiary.pdf, str. 58.

[29] Maria-José Pou-Amérigo (2018), Framing ‘Green Pope’ Francis: newspaper coverage of Encyclical Laudato Si’ in the United States and the United Kingdom, Church, Communication and Culture, 3:2, 139.

[30] Zenit  News,  Papež  spremeni  Castel  Gandolfo  v  Borgo  Laudato  si’, prostor za  usposabljanje na področju integralne ekologije, https://en.zenit.org/2023/02/06/papa-convierte-castelgandolfo-en-borgo-laudato-si-un-espacio-para- formacion-en-ecologia-integral/.

[31] Vatican News, papež Frančišek: Ne navadimo se na konflikte in nasilje, https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2023-05/pope-francis-let-us-not-get-used-to-conflict-and- violence.html.

[32] Frančišek, Laudato Si’, št. 156-157.