Bogu ni nič nemogoče
Naše življenje je prežeto s številnimi obljubami in kakšno od njih vzamemo zelo resno, ker predstavlja nekaj, kar naj bi bila naša prihodnost. Obljube so vedno povezane z življenjem. Obljube tvojih domačih in prijateljev najdejo prostor v tvojem srcu, ne moreš jih pozabiti, nasprotno, pričakuješ, da se bodo uresničile. Veliko je neresnih obljub in ko se srce izprazni, ko ni več obljub, se ustavimo, ne moremo naprej. Vsakdo potrebuje sanje, ki nekaj obljubljajo in nam dajejo moč, da naša vera v lepšo prihodnost ne ugasne. In vendar, koliko obljub se ne uresniči, vse ostane le pri besedah in smo razočarani.
V današnjem evangeliju nam je Luka govoril o nadangelu Gabrijelu, ki je prišel k Mariji z veliko obljubo: »Glej, spočela boš in rodila boš sina, in daj mu ime Jezus!« Marija se je prestrašila, ni razumela sporočila, želela je dobiti bolj natančno razlago: »Kako se bo to zgodilo, saj sem že zaročena z Jožefom!« Božje sporočilo je bilo podobno sanjam, ki se ne morejo uresničiti. Kako lahko verjameš v nekaj, kar je pred teboj kot velika utopija, kot nemogoče? To je nekaj mesecev prej čutil Zaharija, ki ga je žreb izbral, da bo v templju prižgal kadilo. V tem slovesnem trenutku pa je prejel sporočilo, da bo njegova žena Elizabeta, ki je bila že v letih in povrhu še nerodovitna, rodila otroka. To je nemogoče, čista neumnost. Kdo bo to verjel. Ni mogel verjeti in Bog ga je kaznoval z izgubo glasu, dokler se napoved ne bo uresničila.
Z Marijo je bilo drugače. Ona je bila preprosta žena, ki ni nikoli podvomila v Božje obljube. Verjela je, da Bogu ni nič nemogoče, zato je nadangelu Gabrijelu odgovorila: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!«
Izzivi so potrebni, posebno tedaj, ko nam zadeve niso čisto jasne. Mariji se je Božja obljuba zdela bolj podobna smrti kot napovedi novega življenja. Da bi lahko prišlo do novega rojstva, se je morala Marija odpovedati vsem načrtom, ki sta si jih z Jožefom naredila, kar pomeni, da je morala najprej umreti. Med napovedjo in rojstvo so bili strogi zakoni in novi odnosi. Po judovski zakonodaji jo je čakala smrt s kamenjanjem. Kako se bo napoved uresničila ni bilo odvisno le od nje. Ona je lahko izpolnila le svoj del: verjela je, da je pri Bogu vse mogoče.
Kdor hoče imeti vse pod kontrolo ni sposoben imeti tako močno vero, ki je sposobna prestavljati gore. V prvem berilu smo slišali, kako je kralj David želel imeti vse pod kontrolo. Živel je v nekem iluzornem prepričanju, da ima lahko pod kontrolo tudi Boga. Božja skrinja je bila v šotoru, on pa je bival v cedrovi palači, zato je sklenil, da bo Bogu zgradil primerno stanovanje. Po preroku Natanu je dobil odgovor: »Mi boš mar ti zidal hišo za stanovanje? Jaz sem te vzel s pašnika izza drobnice, da bi bil vladar mojemu ljudstvu!« Človekova domišljija nima meja: David je imel moč, bil je vladar in si je domišljal, da mu je vse dovoljeno! David je hotel Boga postaviti pred svojo obljubo, namesto da bi se potrudil in sledil Božjemu načrtu. Boga ni mogoče vkleniti, ker njegova ljubezen nima meja, je brezpogojna. On nam veliko obljublja in pričakuje, da mu bomo verjeli in mu zaupali. On želi spremljati nas in ne obratno, da bi mi spremljali njega. Mi Bogu ne moremo ničesar dodati, ker je on že popoln!
Prave, življenjske obljube se morajo uresničiti, sicer ostane vse samo nekoristno čvekanje. Seme mora obroditi sadove, iz oblakov pričakujemo primeren dež, da lahko vse ozeleni. Tudi z Božjimi obljubami je tako: napoved odrešenika se mora uresničiti. Marija je verjela Bogu in Bog je izpolnil svoj del, kar bomo praznovali na božič. Božje usmiljenje se je uresničilo z rojstvom Jezusa Kristusa. S tem pa se Božja obljuba ni ustavila: Jezus je postal Emanuel – Bog, ki je z nami in ki bo ostal z nami do končnega prihoda ob koncu sveta. Sedaj je navzoč med nami po svoji Besedi in v sveti evharistiji. Nadangel Gabrijel je odšel od Marije, njegova beseda pa je ostala in jo bomo ponavljali ter uresničevali, dokler se ne srečamo z Bogom v nebeškem kraljestvu. Božje kraljestvo je zadnja obljuba in uresničitev polnosti slehernega življenja.
Župnik Branko Balažic SDB
Adventni čas Leto B Nedeljska meditacija