Slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni
Psihologi nam razlagajo, da imamo v naših možganih sheme ali programe, ki nam pomagajo, da lahko preživimo. Vsakdo pričakuje, da do določenih izkušenj in doživetij pride po nekem jasnem načrtu. Pri tem pa pozabljamo, da si veliko stvari le domišljamo in se v resnici ne zgodijo. Naše predstave so povezane z različnimi nepovezanimi koščki, ki jih damo skupaj in tako sestavimo neko celoto, ki jo vidimo, pa čeprav v resnici ne obstaja. Tako je zgrajeno sleherno življenje. Pogostokrat se preveč oklepamo teh svojih predstav in nismo pripravljeni sprejeti novosti in sprememb, ki se vsak dan dogajajo. Zato od otrok večkrat dobite odgovor: »Ti si zastarel in ne razumeš, kako so se stvari spremenile!«
V današnjem evangeliju smo brali, da se je tako počutil tudi Janez Krstnik. V ječi je imel čas za razmišljanje in preverjanje svojih mentalnih shem. Naenkrat je bilo pred njim veliko vprašanje brez odgovora: Morda pa Jezus ni takšen, kot sem si ga izoblikoval? Stvari so lahko drugačne kot sem si predstavljal in veroval! Morda pa Jezus ni nekdo, ki od nas pričakuje, da se spreobrnemo. Ne razumem, kako je on lahko naš odrešenik, če je tako podoben ljudem, ki jih srečujem: prijazen je, se smeje, srečuje se z bogataši in reveži, pogovarja se z učenimi pismouki in prostitutkami. Ne razumem! V njem ne prepoznam strogega Boga sodnika, ki človeka kliče na zagovor! Kje je Bog, ki ima v roki sekiro, da poseka suho drevo, ki ne daje svojih sadov?
Janez Krstnik si je začel postavljati ta vprašanja v ječi, ko je trpel, ko je bilo pred njim samo še nekaj dni in njegov konec bo podoben velikemu porazu: vse, kar je učil, bo šlo v nič. Zato je sedaj prisiljen, da se sprašuje o smiselnosti svojega početja. Začel je dvomiti in zato je k Jezusu poslal svoje učence, da bi dobil odgovor na pomembno vprašanje: »Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj drugega čakamo!«
Podobno se dogaja z nami: dvomimo o smiselnosti nedeljskih zbiraj, ker ne občutimo prave spremembe v našem vsakdanu. Vse se dogaja z neko rutino, nič ni novega, zato je marsikdo naveličan in brez prave volje. Zakaj bi hodil tja, če se v mojem življenju nič ne spremeni!
Kakšen je Jezusov odgovor? Jezus vabi Janeza Krstnika in svoje učence, da se usmerijo v svojo notranjost: Kaj se dogaja v tebi? Kje prepoznavaš Božje sledi? Kateri so tisti trenutki, ko čutiš Božjo navzočnost? Šele ko si v svoji notranjosti zdrav in močan, boš prepoznal Boga in se boš lahko odločil, da mu slediš. Stroge mentalne sheme, ki si si jih ustvaril, ti ne bodo pomagale. Šele ko si priznaš, da je Bog lahko drugačen od tvojih želja in pričakovanj, boš prepoznal Božji obraz.
Jezus je rekel o Janezu Krstniku, da je največji od vseh prerokov. Zakaj? Preprosto zato, ker je bil sposoben podvomiti o svoji veri in o odrešeniku. Svoje dvome je upal povedati na glas. Ni se skrival ali bežal pred tem, kar je sledilo. Upal je povedati to, kar misli in to je glavni razlog, da je pristal v ječi in mu bodo odsekali glavo. Tako Janez Krstnik predstavlja prehod iz Stare v Novo zavezo. Zavrgel je stare koncepte in načine razmišljanja in sprejel Jezusovo logiko.
Ali je tudi v našem življenju že prišlo do takšne spremembe? Jezus je namreč že prišel. Njegovo kraljestvo je tukaj in sedaj, zato ne potrebujemo več prerokov. Ti so postali preteklost. Sedaj potrebujemo pričevalce. Jezus je rekel Janezovim učencem: »Pojdite in sporočite Janezu, kar slišite in vidite: slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi se očiščujejo, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni, ubogim se oznanja evangelij, in blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj.«
Treba je hoditi okrog z na široko odprtimi očmi, da bomo videli, kako se čudeži dogajajo še danes in kako se velike stvari ne godijo med politiki, velikimi poslovneži in z ljudmi na položajih, ampak v ozadju, kjer je preprosto ljudstvo, ki veruje, moli in prosi za ljudi, ki imajo preveč toge miselne sheme in zato ne znajo biti preprosti in ljubeči.
Župnik Branko Balažic SDB adventni čas Adventni čas Leto A