Zdaj spletam venec spominčic

Zdaj spletam venec spominčic

30,00

To je knjiga, kot je še ni bilo, predvsem za pisca, ki jo je več let snoval, vselej s hotenjem za polno in pravo mero čuta za resnico, ljubezen, svet, človeka in življenje. Njegov sen – knjižna oblika mnogih dnevniških zapisov – se je pred kratkim končno uresničil.

Šifra: 15010 Kategoriji: ,

Opis

“Zdaj spletam venec spominčic” na 555 straneh s 333 dokumentarnimi fotografijami ter perorisbami Petra Jovanoviča, samorastnika izpod Blegoša, odstira zaveso spomina na življenje šolarčka, dijaka, študenta, profesorja, časnikarja in duhovnika, sopotnika mladih in odraslih, rojakov doma in po svetu.

To je film, na katerem kot rahel “protestnik” odslikava predvsem svoj epski pohod skozi svinčene čase, film, na katerem se vrstijo spominki utrinki s popotovanja po koordinatah časa, v katerem mu je bilo dano živeti. To obsežno pisanje bi lahko imenovali tudi potopis notranjega življenja, tih pogovor s samim seboj ali z drugimi, za marsikaterega bralca bo to lahko romansirana pripoved ali esejistični dnevniški zapisi. Kakor koli že poimenujemo to pisanje, narekovalo ga je pestro življenje, izpisano pa je s panonsko strastjo in panonsko širino. Tistemu svetu in ljudem, sedaj ukleščenemu v njegove spominske možganske celice, je pripadal z dušo in srcem – in sedaj je zbral drobtinice, ob katerih bi svet, ki ga je prehodil, vnovič oživel. Doživljal ga je v duhu Božje velnice: Sentire cum Ecclesia / čutiti s Cerkvijo, in iz modrosti, kot jo vsebuje antična mislilnica: Verba volant, scripta maneat / izrečene besede se razpršijo v veter, kar pa je zapisano, ostane.
“Zakaj to brskanje po spominu prehojene poti,” se pisec sprašuje v uvodnem razmišljanju. “Posebno v tihih in mirnih večerih mi neka nevidna sila odstira zaveso spomina na neštete obraze ter srečanja s preprostimi ljudmi, študenti, profesorji, družinami, kraji doma in po svetu, oživlja mi pogovore s pesniki in pisatelji, akademiki in škofi, Slovenci in Neslovenci, menihi in duhovniki, ljubitelji poezije in slovenske umetniške besede. Ta spomin včasih zagori v meni kot žerjavica, kot razbeljeno železo, kot poldnevna žeja in puščavska lakota. Tiho mi prišepetava nek skrivnostni glas: Quod non est in scriptis, no nest in mundo / kar ni zapisano, tega tudi ni. Bralca prosim, naj mi bo milostljiv sodnik, prizanesljiv kritik.”

NaslovZdaj spletam venec spominčic
AvtorJože Zadravec
IlustracijePeter Jovanovič
ZaložbaSalve d.o.o. Ljubljana
Leto izdaje2013
ISBN978-961-211-702-3
Obseg552 strani
Format16,5 x 23,5 cm
Vezavatrda vezava