3. postna nedelja (leto A) – Kdor bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen

14. marca, 2020

Jezusov počitek ob Jakobovem vodnjaku in pogovor s Samarijanko, ki jo je prosil, naj mu da malo vode, je vreden daljšega in poglobljenega razmišljanja, ker nam razkriva naše medsebojne odnose. Jezus in Samarijanka sta vsak na svojem bregu: Jezus govori o končnem cilju našega življenja, Samarijanka pa o svojih vsakodnevnih skrbeh. Oba govorita o vodi. Jezus ji pravi: »Če bi poznala Božji dar in če bi vedela, kdo je, ki ti pravi: ‘Daj mi piti’, bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode.« Ona mu je odgovorila: »Gospod, nimaš s čim zajeti in vodnjak je globok. Od kod imaš torej živo vodo? Si mar ti večji kakor naš oče Jakob, ki nam je dal ta vodnjak in je iz njega pil on sam, njegovi sinovi in njegova živina?« Očitno je, da Jezus in Samarijanka nista na isti valovni dolžini, vsak od njiju živi v svojem svetu in gleda na življenje iz svojega zornega kota. Ali nismo sami skoraj vsak dan v podobni situaciji: govorimo o isti stvari, a ne najdemo skupne točke, ker se vsakdo oklepa neke svoje vizije in se noče niti malo potruditi, da bi spoznal stališče drugega in se mu približal. Vsakdo se oboroži z različnimi sredstvi, da bo branil svojo trdnjavo in mu na kraj pameti ne pride, da bi iskal možnost kompromisa, ki bi bil ugoden za vse vpletene.

Pri Samarijanki je bilo drugače: začutila je, da je Jezus drugačen sogovornik, da ne brani svojega stališča, zato je hitro poskušala izkoristiti priložnost. Jezusu je rekla: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in ne bom hodila sem zajemat.« Bila sta še vedno na dveh bregovih, a sta se začela približevati. Tudi Jezus je izkoristil ugodno priložnost in ji je rekel: »Pojdi in pokliči svojega moža in pridi sem!« Žena je odgovorila: »Nimam moža.« Jezus ji je odvrnil: »Dobro si rekla, kajti pet mož si imela in ta, ki ga imaš zdaj, ni tvoj mož. To si prav povedala.« »Gospod, vidim, da si prerok!« je odgovorila.

Jezus in Samarijanka sta se približala drug drugemu, vedno bolj sta bila na isti valovni dolžini in sedaj je pogovor lahko potekal v drugi smeri, v korist obeh. Samarijanka bo razkrila svoje življenje do potankosti, tekla bo v vas in vsem pripovedovala, da se je srečala s tistim, ki gleda v globino in pozna njeno življenje. Jezus pa bo lahko svojim učencem razkril, da ima za jed hrano, ki je oni ne poznajo. Bili so namreč zelo presenečeni, ker se je pogovarjal z žensko. Tudi oni so bili še na drugem bregu in so se spraševali, če mu je kdo dal jesti. Jezus jim je odgovoril: »Moja hrana je, da uresničim voljo tistega, ki me je poslal, in dokončam njegovo delo.« Ponudil jim je Božje kraljestvo, ki je odprto za vse, ki želijo vanj vstopiti.

Župnik Branko Balažic, SDB