Novo cerkveno leto nas spet postavlja pred odlo\u010ditev: bomo zavrgli vse, kar je staro in pre\u017eivelo ter svojemu \u017eivljenju dali nov zagon, novo sve\u017eino in predvsem pravo smer? Adventni \u010das je vedno nov izziv, da se zavemo, kje smo in kam bi radi prispeli. Veseli december nas s svojimi ponudbami zavaja in bi nas rad spravil na stranski tir, da bi z nakupi zapolnili notranjo praznino. Nekaj trenutkov smo sicer zadovoljni, potem pa se razo\u010daranje \u0161e pove\u010da: \u017eivljenjskega smisla nam namre\u010d ne dajo izdelki z nakupovalnih polic, ampak le tisti, ki je ve\u010dji od nas, ve\u010dno \u017eivi, je neskon\u010den, vsemogo\u010den in vseobse\u017ena dobrota. <\/p>
\u00bbBodite torej budni, ker ne veste, katerega dne pride va\u0161 Gospod!\u00ab nas v za\u010detku adventa opominja evangelist Matej. Budnost ali \u010duje\u010dnost je \u010dlovekova dr\u017ea, ko je skrajno pazljiv, skrben in oprezen, skratka, ko je na pre\u017ei, da ga sovra\u017enik ne bi presenetil. Napoved o Jezusovem ponovnem prihodu je sporo\u010dilo o dogodku, o katerem nih\u010de ne ve, kdaj se bo zgodil in ka\u0161ne bodo posledice. Jezus nas zato svetuje opreznost, kajti pri\u0161el bo iznenada, postal bo sopotnik in prepoznal ga bo le tisti, ki bo pozoren, odprtih o\u010di, ki ne pri\u010dakuje kri\u017eem rok, ampak se tudi sam trudi, da bi se Bo\u017eje kraljestvo uresni\u010dilo v vsej polnosti. <\/p>
Kako lahko opredelimo vmesni \u010das, ko \u010dakamo na Jezusov ponovni prihod oziroma kak\u0161ne so konkretne oblike budnosti in \u010duje\u010dnosti? \u017divimo v \u010dasu, ko naj bi pri\u0161lo do spreobrnjenja in do nove gore\u010dnosti vseh, ki se opredeljujejo za verne in bogaboje\u010de. Ve\u010dnost, o kateri sanjamo, je treba \u017eiveti \u017ee sedaj. Samo sedaj je najugodnej\u0161i \u010das, da nekaj naredimo za pre\u010di\u0161\u010devanje svoje notranje vsebine, za metanje pravih polen na ogenj, ki se mora ponovno razplamteti in uni\u010diti vse, kar je staro, neuporabno in mrtvo v na\u0161em \u017eivljenju. Zakaj je potreben ta proces, ki se ga vsi bojimo, ker podira vse, kar smo udoma\u010dili, na kar smo se navadili in kar nam prina\u0161a nek la\u017een mir in prepri\u010danje, da smo se \u017ee dovolj naprezali in lahko po\u010divamo? <\/p>
Samo Bo\u017eja milost, ki je kot nov ogenj, ki se mora razplamteti in spreobrnjenje, ko za\u010dnemo druga\u010de razmi\u0161ljati in svoje \u017eivljenje dojemati v kategorijah, ki so ugodne za vse udele\u017eence, zame in za moje sogovornike in sopotnike, samo to nas vodi iz teme k lu\u010di, iz stanja greha v stanje milost, ki nam odpira druga\u010dno prihodnost. S Kristusovim prvim prihodom se je no\u010d umaknila in dan se je pribli\u017eal, zato sedaj \u017eivimo v \u010dasu, ko morajo biti na\u0161a dela druga\u010dna, pre\u017eeta s pravo ljubeznijo, brez zavisti, koristoljubja, iskanja privilegijev in prvih mest. \u017de sedaj \u017eivimo v \u010dasu, ko imamo istega nebe\u0161kega O\u010deta, \u017ee sedaj nas dru\u017ei pravo bratstvo, prijateljstvo in medsebojno zaupanje. Jezusov ponovni prihod bo samo pika na i, dovr\u0161itev vsega, kar \u017ee \u017eivimo, verujemo in upamo. \u017de sedaj smo otroci lu\u010di in ne teme. <\/p>
\u017dupnik Branko Bala\u017eic, SDB<\/p>
<\/p>\n