V veznem besedilu, ki ga je napovedovalec Klemen, na\u0161 dolgoletni ministrant, sedaj sre\u010dni o\u010dka, v sobotnem ve\u010deru, 11. decembra 2010, pred tretjo adventno nedeljo namenjal nabito polni dvorani poslu\u0161alcev letnega koncerta na\u0161ega pevskega zbora, je med drugim bilo\u00a0 odmevno tudi naslednje besedilo: \u00bbLepo se je zazreti v daljo neba, kjer bivajo zvezde in mesec in\u00a0 ptice, v prostranstva de\u017eele, kjer rastejo trave in drevesa in se razko\u0161no podarjajo o\u010dem tiso\u010deri vrtovi z mavrico ro\u017e, kjer gore vabijo srca kvi\u0161ku, cerkve in cerkvice, kapelice in kri\u017ei k molitvi in pesmi, kjer zvonovi pojo svoj ve\u010dni koral, hi\u0161e in hi\u0161ice, kjer domujejo dobri ljudje. \u0160e lep\u0161e je tu, kjer se je toliko o\u010di \u2013 rjavih, plavih, sivih, zelenih, \u010drnih \u2013 toliko src, sre\u010dnih in pre\u0161ernih, ljube\u010dih in oto\u017enih, strtih in brezupnih, strnilo v eno samo hvalnico Tistemu, ki je\u00a0 stvari priklical v \u017eivljenje.\u00ab
\nTemu bi lahko rekli: \u00bbzeleno odre\u0161enje\u00ab.<\/p>\n
Bog je ustvaril nebo in zemljo in ptice pod nebom, da se na njem spo\u010dije \u010dlovekovo oko in utrujeno telo, da si mir in veselje pridobi in ohranja.
\nTako je \u010dutil tudi pokon\u010den kristjan Edvard Kocbek, ko je zapisal: \u00bbSadno drevje, vinogradi, pe\u0161\u010dena pota, grmovje ob cesti, pogovor pod nebom, topoli na nizkih gri\u010dih, bukovi gozdovi v zelenju, klokotajo\u010di potok za vasjo, kruh in jabol\u010dnik, hlevski vonj in zvonovi cerkva, ki so okna njihovih zvonikov podobna dobrodu\u0161nim o\u010dem stare matere z ro\u017enim vencem v rokah\u00ab (Ed. Kocbek, Lu\u010di na severu, Poslednje).
\nSvetniki so v naravi odkrivali sledi Bo\u017eje lepote in ljubezni. Bla\u017eeni Anton Martin Slom\u0161ek je domala po bo\u017eje \u010dastil naravo svoje doma\u010dije. \u00bbKo sem gledal zelene gaje, rodovitno polje in vesele vinske gorice, od veselja sem se razjokal in poljubil zemljo, na kateri je moja zibelka tekla; tako ljuba je \u010dloveku de\u017eela \u2013 draga doma\u010dija.\u00ab
\nZa \u010dloveka, ki se ga je dotaknilo spreobrnjenje, pravimo, da je Bo\u017eji. \u00bbSpreobrnjenje\u00ab je poglavitna beseda adventnega \u010dasa \u2013 in meri tudi na na\u0161 odnos do vsega stvarstva, vseh ljudi. V njem so namre\u010d sledi Bo\u017eje navzo\u010dnosti v svetu, stopinje Bo\u017ejega prihoda, vzmeti melodij angelskega petja, iskrice tistih radosti, ki jih pripisujemo vsem ljudem dobre volje.
\nVse veliko in lepo \u2013 iz bole\u010dine je porojeno.
\nNajve\u010dje mojstrovine \u2013 v glasbi, literaturi, arhitekturi \u2013 tudi\u00a0 to so velika rojstva. Beethovnove melodije (Deveta simfonija, Missa solemnis, sonate, kvarteti) \u2013 ko jih poslu\u0161amo, se nam zdi, kot da do\u017eivljamo neka nova rojstva, a tudi ene ni, ki ne bi bila porojena iz bole\u010dine, iz njih diha \u017eivljenjski pogum in opojnost vesti, ki v sebi \u010duti Boga. Komaj se more meriti kak\u0161no zmagoslavje s slavo tega nad\u010dlove\u0161kega napora, s tem \u010dudovitim zmagoslavjem duha v svetu, ki ga je v svoje simfonije pretopil Beethoven, ta nesre\u010dne\u017e, reve\u017e, bolnik, samotne\u017e, \u010dlovek, ki je bil poosebljena bole\u010dina, ki mu je \u017eivljenje odreklo veselje, napolnilo pa ga je z veliko mero bolesti. Iz trpljenja je ustvaril radost, da ga je lahko podaril drugim, svetu, vsemu \u010dlove\u0161tvu. Skoval jo je iz svoje nesre\u010de, kakor je sam povedal s tistimi ponosnimi besedami, ki so geslo sleherne juna\u0161ke du\u0161e: \u00bbIz trpljenja se radost rojeva.\u00ab \u0160e na zadnjih sprehodih je z o\u010dmi sledil letu ptic, vendar ni mogel sli\u0161ati njihovega petja in poslu\u0161ati \u0161krjan\u010dkove ode radosti. V borni sobici starega dunajskega samostana katalonskih benediktincev je umrl ta velikan duha (26. marec 1827); skromen pogreb so mu pripravili prijatelji, a se je za njegovo zadnjo pot zgrnilo nad deset tiso\u010d ljudi.
\nKo ob bo\u017ei\u010dnih praznikih v na\u0161ih cerkvah motrimo jaslice, nas to spodbuja k veri v rojstvo Jezusa Kristusa, na\u0161ega odre\u0161enika, \u0161e toliko bolj, ko vidimo, kako se ob njih\u00a0 pasejo radovedne o\u010di otrok. Ko ob bo\u017ei\u010dnem \u010dasu poslu\u0161amo Bo\u017ejo besedo, nam spomin na to rojstvo postane prepri\u010dljivej\u0161i. Ko se zagledamo v bo\u017eanske o\u010di otrok, se nas upravi\u010deno polasti spoznanje, da bi jih ne zamenjali za mirijado zvezd na nebu. Motrimo otro\u0161ke o\u010di, pametne o\u010di psa, o\u010desca papagaj\u010dka, spoznavamo, da teh o\u010di ni mogo\u010de ustvariti, ustvaril jih je lahko samo Bog. Ko se nas prelest narave blagodejno dotakne, najintimnej\u0161e za\u010dutimo vsa rojstva kakor iz tople Bo\u017eje dlani.
\nOh, saj poznate tista \u010dudovita jutra spomladi ali jeseni. Kakor da bi Bog na \u0161iroko odprl svoja nedrja lepote, pesmi in glasbe. Oglasil se je pti\u010d, \u0161e drugi, tretji, vseh sort pti\u010di so se oglasili. In za\u010delo se je veselo, v \u017eivljenje verujo\u010de pti\u010dje pogovarjanje o dolgi prespani no\u010di, o mladi\u010dih in prehrani, o ljubezni ter novih in starih napevih. Potem pa je \u0161e zakikirikal najmogo\u010dnej\u0161i petelin in za njim drugi petelini, prav do starej\u0161ih, \u017ee utrujenih, prehlajenih in hripavih. Od dale\u010d se je oglasila \u0161e kukavica, priletala zmeraj bli\u017ee in zmeraj po ve\u010dkrat zakukala. Eno samo veselo in vriskanje. Simfonija pri\u010dakovanja dneva, svetlobe. Pride \u010dude\u017e, ki se vsak dan ponavlja, a je vseeno zmeraj novo rojstvo in ustvarjanje. Psi se niso oglasili, saj so vso no\u010d napeto varovali \u017eivino in \u010dloveka, zato so omagali, poznajo partituro in vedo, kdaj morajo vstopiti. Sveti Duh v svetlobi Sonca s kretnjami Sejalca na vse strani sipa svoje darove. Ve\u010dne binko\u0161ti. Vsak dan znova zmaga duha. Vsak dan novo rojstvo sveta.
\nVsako drevo v gozdu ima svojo pripoved.
\nNa\u0161i davno davni predniki \u2013 vse do na\u0161ih star\u0161ev in starih star\u0161ev so \u017eiveli, \u010dutili, verovali v Boga, saj ni bilo izjeme. Kako tesno so bili speti z vsem bo\u017ejim stvarstvom, kako globoko so spo\u0161tovali nedelje, praznike, bo\u017ei\u010dne in velikono\u010dne. Brez velikih besed so Bogu peli hvalnico za vsa njegova \u010dudovita dela. Verovali so v Boga, mnogi skoz bridkosti iskanja. \u010cutili so zmago duha, novo rojstvo v cveto\u010dem razko\u0161ju svojih vrtov, svojih travnikov, njiv, gora in dolin.
\nBral sem o velikih pesnikih in pisateljih, glasbenikih in arhitektih, ki se jim je uprl hrup mesta in velemesta, pa so zbe\u017eali v \u00bbnovo \u017eivljenje\u00ab na de\u017eelo, da bi delili trenutke radosti z zemljo, \u017eivalmi, kamni, drevesi, potoki, z vsem ljubim stvarstvom, a predvsem s preprostimi ljudmi. Zanje so se odpirala \u00bbnova rojstva\u00ab – spoznanja, da si, \u010dlovek, cvet v Bo\u017ejih dlaneh, pesem v srcu Nevidnega, povest, polna dejanj v smeri Bo\u017ejega. Kajti pesem ali povest, ki nima tega duha, je podobna \u00bbtisti cerkvi, v kateri ves dan zvoni, bo\u017eja slu\u017eba pa se nikoli ne za\u010dne\u00ab (prim. France Vodnik). Samo ljudje, polni bo\u017ejega duha, so podoba novorojenega, ker sejejo semena prihodnosti, samo matere, ki so odkrile in\u00a0 razvile v sebi pravi \u010dut materinstva, od Boga podarjenega, so podoba Bo\u017eje matere Marije, ki z vsem svojim bitjem in \u017eitjem, s srcem in du\u0161o pripada svojim otrokom, zanje \u017eivi in umira vsemu navkljub, samo o\u010detje, skrbni, po\u017ertvovalni, zvesti so kakor sveti Jo\u017eef ob Mariji in Jezusu resni\u010dni varuhi Svetega v dru\u017einah, samo mladina, ki se ne zadovoljuje samo z vse vrste igrarijami, temve\u010d \u017eivljenje jemlje zelo resno, odgovorno, zavzeto, je lahko nosilka lep\u0161ega in sre\u010dnej\u0161ega osebnega, dru\u017einskega in dru\u017ebenega \u017eivljenja.
\nJo\u017ee Zadravec, Ljubljana Rakovnik, 19. december 2010 A Adventni \u010das <\/span><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"