\u00bbKdor je videl mene, je videl O\u010deta.\u00ab \u00bbPoka\u017ei nam O\u010deta.\u00ab Pogosto se Jezus sklicuje na O\u010deta. On ga je poslal. Besede, ki jih oznanja, so od O\u010deta. Po njem, po njegovih delih, se nam odkriva.
\nV Pre\u0161ernovi epski pesnitvi \u00bbKrst pri Savici\u00ab je od vseh 503 verzov najlep\u0161i tisti, v katerem ori\u0161e podobo nebe\u0161kega O\u010deta: \u00bbDe pravi Bog se kli\u010de Bog ljubezni, \/ de ljubi vse ljudi, svoje otroke.\u00ab
\nOd vseh 27.803 verzov Homerjeve \u00bbIliade in Odiseje\u00ab so najlep\u0161i tisti, v katerih je orisan Hektorjev o\u010de Priam: \u00bbstarina bogovom enaka\u00ab, \u010dastitljiv patriarh plemenitosti, najsvetlej\u0161a, najimenitnej\u0161a podoba o\u010deta, ki svojega najdra\u017ejega sina Hektorja tako zelo ljubi, da se pred Ahilom, ubijalcem sina, vr\u017ee na tla, mu poljublja roko, samo da bi omeh\u010dal srce ubijalca, prose\u010d za sinovo truplo, da bi ga, kot se to spodobi, \u010dastno pokopali. Kdor vidi tega Priama, poni\u017enega, plemenitega, nadvse ljube\u010dega, ta vidi O\u010deta, ki je v nebesih.
\nNajlep\u0161i verzi v Dantejevi \u00bbBo\u017eanski komediji\u00ab, obsega 14.233 verzov, so tisti, ki govorijo o podobi nebe\u0161kega o\u010deta: O\u010de nebes je \u00bbLu\u010d najvi\u0161ja\u00ab, je \u00bbve\u010dna lu\u010d, ki sama v sebi biva, \/ ki sama se spozna in se spoznana \/ v spoznanju ljubi, ve\u010dno ljubezniva\u00ab, ta o\u010de je \u00bbljubezen, \/ ki giblje sonce z milijoni zvezdami\u00ab.
\n\u00bbO\u010deta\u00ab kot simbol \u00bbmo\u010di in miru\u00ab je rimski pesnik Publius Vergilius Maro (70-19 pred Kristusom) upodobil v epu Eneida, ki obsega 10.000 verzov. V znameniti \u010detrti Eklogi (zbirka Bukolika) je v stoletju pred Kristusovim rojstvom napovedal Kristusa, ki bo prejel \u00bb\u017eivljenje bogov, dele\u017een bo dru\u017ebe \/ njih in herojev \u2026 vladal z mo\u010djo bo o\u010deta pomirjeno zemeljsko oblo.\u00ab Kdor torej vidi Kristusa, vidi O\u010deta, ki je pravi\u010dnost sama, mir, ki ga svet ne more dati, pomirja, osre\u010duje, razsvetljuje, vse stvari postavlja na pravo mesto.<\/p>\n
Pravi \u00bbmuzik\u00ab malo govori, gostobesedni so samo muzikantje. \u00bbMuzik\u00ab \u017eivi iz glasbe in za glasbo, muzikant pa od glasbe,\u00a0 zato prvi mol\u010di, drugi pa potrebuje mnogo besed. Bog ne besedi\u010di, kakor znamo to ljudje. \u017de od nekdaj so ljudje na glasbo gledali kot dar Boga o\u010deta dar in so ji tudi pripisovali bo\u017ejo mo\u010d. Spomin na bo\u017eanski izvor glasbe \u017eivi \u0161e danes v evropskih jezikih. Bog je torej glasba, od nje prihaja lepota sozvo\u010dja. Beseda \u00bbmuzika\u00ab spominja na muze, ki so jih Grki \u010dastili v poganskih verstvih. Glasba spada k bogoslu\u017eju, z njo poveli\u010dujemo Stvarnika, od katerega glasba prihaja in se k njemu vra\u010da. Z glasbo in pesmijo opravljamo zahvalno daritev, zato pravimo bogoslu\u017eje, ki so najvi\u0161ja oblika \u010dlovekovega verskega udejstvovanja. \u017de od nekdaj so glasbi\u00a0 pripisovali zdravilno mo\u010d. Pri poslu\u0161anju glasbe potihne \u017ealost, stiske in skrbi izgubljajo svojo te\u017eo, pole\u017ee se razburjanje, \u010dustva se umirjajo. Cerkveno petje nam pomaga, da bogoslu\u017eje razumemo kot nekaj veselega, odre\u0161ujo\u010dega, osre\u010dujo\u010dega, son\u010dnega. Apostol Pavel spodbuja vernike k veselju. \u00bbBeseda Kristusova naj v obilju prebiva med vami: v vsej modrosti drug drugega pou\u010dujte \u2013 in s psalmi, hvalnicami in duhovnimi pesmimi hvale\u017eno prepevajte Bogu\u00a0 v svojih srcih\u00ab (Kol 3, 12-17). Kristusova beseda je ena sama glasba in pesem. Glasba je izmed vseh umetnosti najbolj poeti\u010dna, najmo\u010dnej\u0161a in najbolj \u017eiva, Kristusova beseda je od vseh besed najbolj odmevna, najprepri\u010dljivej\u0161a. Zato pa je tudi umesten \u017darka Petana aforizem: Spra\u0161ujete me, ali Bog je; seveda je, saj tudi ateisti nenehno govorijo o njem!
\nKo sklenemo lok \u017eivljenja, odhajamo k Bogu \u2013 nih\u010de se \u0161e ni pokesal, da bi se vrnil v \u017eivljenje. Umre\u0161 le enkrat \u2013 in to za dolgo, je zapisal Moliere, eden najve\u010djih komediografov (napisal okrog 30 del). \u010cloveka je mogo\u010de uni\u010diti, premagati pa ne \u2013 je zapisal Hemingway. Vere v Boga O\u010deta ni mogo\u010de iz \u010dloveka izkoreniniti, tudi hrepenenja po njem ne. Svetopisemski pesnik: Mo\u0161ko ravnajte in ohrabrite si svoje srce vi vsi, ki zaupate v Gospoda (Ps 30). Jaz verujem \u2013 in trdna je moja vera \u2013, da napo\u010di zarja tistega dne, ko na\u0161e \u017eivljenje, na\u0161e stiske, na\u0161e bole\u010dine, ne bo ve\u010d krizantema izgubljenih, siromakov, brez doma, brez cilja, pa\u010d pa krizantema upajo\u010dih. \u00bb\u017de slutim zarjo tistega dne, sluti jo vse moje najgloblje in naj\u010distej\u0161e hrepenenje\u00ab (Cankar, Bela krizantema). Pa ne samo hrepenenje. Mi vsi smo slutnja zarje, vsaka na\u0161a beseda, vse na\u0161e \u017eivljenje \u2013 vse kle\u0161e granitni kamen novemu \u017eivljenju. Ko zapu\u0161\u010damo ta svet, odhajamo k Bogu kot dobremu nebe\u0161kemu O\u010detu. \u00bbV hi\u0161i mojega O\u010deta je mnogo bivali\u0161\u010d.\u00ab
\nAntoine Saint-Exupery (1900-1944), francoski pisatelj, ki se je \u0161olal pri jezuitih, kot pilot sestreljen nad Korziko, poleg svojega najbolj\u0161ega dela \u00bbVeter, pesek in zvezde\u00ab je priljubljena tudi njegova izvirna poeti\u010dna pravljica \u00bbMali princ\u00ab – v njem se je posmehoval na\u0161i pametnosti in pokazal, kako pri tem prezremo bistveno. Pokazal je, kako Mali princ, ki ni\u010d ne razume o pametnih re\u010deh, visokih idealih, a naposled veliko ve\u010d in veliko bolje vidi.
\nMnogi vidijo edinega boga v znanosti, naprej od tega pa ni\u010d. Jedrski fizik Werner Heisenberg, Nobelov nagrajenec, je zapisal: Prvi po\u017eirek iz \u010da\u0161e naravoslovne znanosti naredi ateista \u2013 a na dnu \u010da\u0161e \u010daka dobri in usmiljeni, neskon\u010dno potrpe\u017eljivi Bog.
\nV prvih dneh okupacije v Porabju v hi\u0161o s sedmimi otroki udre nem\u0161ki vojak, maha z raznobarvnimi listki in ho\u010de odgovor na vpra\u0161anje: \u00bbSlovenci ali ne?\u00ab Matere so se oklenili otroci \u2013 in v prvem hipu ne re\u010de ni\u010d. \u00bbSlovenci ali ne?\u00ab se znova zadere nem\u0161ki vojak. Potem mati pove jasno in glasno: \u00bbTo je tako pomembna stvar, da mora o tem odlo\u010diti o\u010de.\u00ab Tedaj o\u010de stopi naprej in odlo\u010dno re\u010de: \u00bbSlovenci smo!\u00ab Bog O\u010de o vsem odlo\u010da, k njemu se vsi zatekamo, v njem \u010dutimo varnost, on ve, kaj je v na\u0161e dobro, enkrat nam spregovori z veseljem, drugi\u010d z \u017ealostjo, a vselej iz ljubezni.
\nTe\u017eko je govoriti o Bogu \u2013 nebe\u0161kem O\u010detu. Ne presene\u010da to, da je te\u017eko o njem govoriti, temve\u010d da je \u0161e veliko te\u017eje o njem mol\u010dati. Vtisnite si v spomin pou\u010den pregovor! Tako kot kli\u010de\u0161 v gozd, tako tudi odmeva. Kako si ti prijazen do soljudi, tako bodo oni prijazni do tebe. Bolj ko ljubi\u0161 ljudi in \u017eivljenje, bolj si dovzeten za ljube\u010do bo\u017ejo dlan.
\nLjubljana Rakovnik, 22. maja 2011, Jo\u017ee Zadravec A Velikono\u010dni \u010das <\/span><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"