Kako zelo je slovenski \u010dlovek v vseh stoletjih \u010dastil Sveto Trojico, izpri\u010duje med drugim mno\u017eica ohranjenih rokopisnih cerkvenih pesmaric iz 18. in 19. stoletja. Doslej so jih odkrili 250, v njih so zbrane cerkvene pesmi, ki so jih peli v nekdanjih slovenskih de\u017eelnih jezikovnih razli\u010dicah: kranjski, \u0161tajerski, koro\u0161ki in prekmurski. Od teh znanih so doslej samo tri zbirke \u00bbzagledale beli dan\u00ab v tisku: Kalobska, kajkavsko-prekmurska Martjanska ter Tinjska rokopisna pesmarica. Zadnja vsebuje 98 pesmi, ena izmed teh ima naslov \u00bbVzdigni se jazik moj z andohtjo zre\u010di\u00ab, prosto prevedeno \u00bbJezik moj skrivnost opevaj\u00ab. Pesem nagovarja vernika: Spoznaj, \u010dlovek, kaj vse nam je Bog podaril: svojega Sina je poslal na svet, da bi nas re\u0161il pred pogubljenjem, Svetega Duha, tola\u017enika, nam je poslal, da nas Bo\u017eje otroke posve\u010duje, zbori angelov pojo slavo trem \u00bbParsonam\u00ab, trem osebam, vsi ljudje po vsem svetu smo dol\u017eni \u010dastiti \u00bbTrojico\u00ab, zato vzdignimo svojo \u00bb\u0161timo\u00ab in pojmo Sveti Trojici v \u010dast: \u00bb\u010cest bodi Bogu o\u010deto sinu suetemo Duho, bodi \u010de\u0161ena sueta Troica.\u00ab
\nV tistih davnih stoletjih, ko so raznarodovalni stroji z vseh strani ogro\u017eali na\u0161 narod, da bi mu zmleli besedo in kulturo, vero in narodni ponos, ali ko jih je najbolj tepla rev\u0161\u010dina, so preprosti ljudje v cerkvi in doma peli slovenske pesmi, s katerimi so izpovedovali vero v Bo\u017eje kraljestvo, Kristusovo blagovest, \u010de\u0161\u010denje in predanost Sveti Trojici, predanost Bo\u017eji materi Mariji, zaupanje v nebe\u0161ke zavetnike. Iz sr\u010dne stiske, bole\u010dine, vsakr\u0161nega trpljenja in ljubezni se je porajala slovenska cerkvena pesem, zato je posve\u010dena \u2013 in kdor jih ne spo\u0161tuje, one\u010da\u0161\u010da rodove, ki so \u017eiveli pred nami, oskrunja narodovo bit, zanikuje duhovno dedi\u0161\u010dino, iz trpljenja in krvi porojeno.<\/p>\n
Veliko presene\u010denje in sr\u010dno radost sem do\u017eivel na praznik Marije Pomo\u010dnice kristjanov, 24. maja letos (2011) pri deveti ma\u0161i. Vzgojiteljice so iz Marijinega vrtca v Cerkljah pripeljale okrog \u0161tirideset otrok, najmlaj\u0161ih romarjev, iz njihovih grl so prihajali nebe\u0161ki glasovi \u2013 otroci so tako lepo, razlo\u010dno, ubrano peli Marijine pesmi, kot so jih pele babice, prababice, dedki, pradedki, ko so poromali k Mariji Pomagaj na Brezje. Na\u0161a pesem, zapeta v so\u010dni slovenski besedi, je le na\u0161a pesem, samo na\u0161a pesem! \u010ce si je mi ne zapojemo, \u010de je mi ne ohranjamo, jo zagotovo ne bodo ne Angle\u017ei, ne Italijani, ne Francozi, ne Nemci, ne Hrvati, ne Turki, ne Makedonci, ne stari Latinci in tudi ne Romi, kakor se sicer mi znamo pobahati, da obvladujemo njihove pesmi in hkrati omalova\u017eujemo pesmi svojih prednikov in na\u0161ih narodno zavednih sodobnikov.
\nObdarovan s slovenskim duhovnim pesemskim izro\u010dilom je Vrhni\u010dan, misijonar p. Jo\u017ee Cuk\u00e1le (1915-1999), sredi Bengalije, sicer indijske de\u017eele o\u010darljive prelesti, a rev\u0161\u010dine trpe\u010dih, osamljenih, prebi\u010danih od uni\u010devalnih monsumov, sredi kalkutskih ulic, polnih gobavcev, poni\u017eanih in raz\u017ealjenih, sredi vsega tega se mu je porodila pesem \u00bbHimna Sveti Trojici\u00ab, izpisana v slovenski besedi:
\n\u00bbTi si Beseda, \/ a ne zgolj Beseda. \/ Ti si vse ve\u010d, Ti si Pogovor, \/ brezmejni Dialog. \/ Naj se moj ni\u010d pokloni pred Teboj, \/ moj Trialog, moj Bog. \/\/ Vsemirna in skrivnostna si Ljubezen, \/ ki lu\u010d pri\u017eiga, o povej, \/ kdaj mojih \u010dolnov reka \/ bo sre\u010dala Tvoj ocean? \/\/ Tako so polna hrepenenja jadra, \/ tako \u017eelijo v Tvoj pristan \/ Duha, O\u010deta \/ in Boga \u2013 \u010cloveka.\u00ab<\/p>\n
Veliki teologi, veliki koncili vesoljne Cerkve so razpravljali o resnici Svete Trojice, napisane so o njej skladovnice knjig, vse z znanstveno zanesljivostjo, potrjeno z avtoriteto velikih osebnosti. Verujem vanje, zaupam jim, sprejemam jih, a je zame prepri\u010dljivej\u0161e, ko vidim, kako mlada mamica pokri\u017ea svojega otroka, ko odhaja v \u0161olo ali za lahko no\u010d ali za dalj\u0161o pot, pri tem pa izgovarja zbrano in resnobno: V imenu O\u010deta in Sina in Svetega Duha, naj te varuje Sveta Trojica. Globoko se me dotakne, ko vidim \u017eenico, ko se pokri\u017ea pred va\u0161kim znamenjem in bolj s srcem kot z usti izgovarja besede: V imenu O\u010deta in Sina in Svetega Duha. Razveselim se, ko vidim skromnega mo\u017eakarja, kako dviga klobuk, ko se pelje mimo cerkve ali kapele ter pri tem tiho izgovarja: V imenu O\u010deta in Sina in Svetega Duha.
\nTo kri\u017eanje, na \u010delo, usta in prsi, poglavitni centri, po katerih je \u010dlovek \u010dlovek, je tiso\u010dletna govorica kr\u0161\u010danske kulture. Z njim, z vzklikom k Sveti Trojici, za\u010denjamo dan in sklepamo ve\u010der, za\u010denjamo ma\u0161no daritev, obred krsta, poroke in se poslavljamo od \u010dloveka, ki je sklenil svoj \u017eivljenjski lok, z vzklikom k Sveti Trojici zaznamujemo svojo radost ob sre\u010di, svojo stisko ob nesre\u010di, k njej nam vzleti kot na lahnih krilih misel ob 2326 cerkva, ki so jih na\u0161i predniki zazidali na slovenskih tleh. Ta Sveta Trojica je za nas sicer neprodirna skrivnost, a razodeva na\u010din, kako se Bog razodeva svetu in \u010dlove\u0161tvu: Bog je na\u0161 O\u010de, ki nas je tako zelo ljubil, da je za nas daroval svojega Sina za na\u0161e odre\u0161enje, svojega Duha tola\u017enika, da lahko v njegovi mo\u010di spoznavamo Boga kot brezmejno ljubezen. Sveta Trojica je nepredvidljiva Bo\u017eja dobrota: velikokrat smo slepi zanjo, ona ne za nas, re\u0161uje nas iz slepe ulice, v kateri se pogosto znajdemo \u2013 a z Bo\u017ejo pomo\u010djo \u00bbnemogo\u010de postane mogo\u010de\u00ab.
\nLjubljana Rakovnik, Jo\u017ee Zadravec, 19. junij 2011 A \u010cas med letom <\/span><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"