Pred mnogimi, a vendar ne tako pred davnimi leti, se me je ob razstavi \u00bbVaclav\u00a0 Havel, dramatik in dr\u017eavljan\u00ab v Slovenskem gledali\u0161kem muzeju dotaknila evangelijska misel o poni\u017enosti. Krotak sem in v srcu poni\u017een, nagovarja Jezus svoje u\u010dence, po njih pa tudi nas. Havel je do\u017eivel vse vrste poni\u017eanja, nenehno so ga zasledovali, ustrahovali, ga obsojali na \u017eivljenje za re\u0161etkami. S svojimi dramami je bil najve\u010dji razkrinkovalec sistema, ki je na \u010ce\u0161kem ugonabljal ljudi. Potem je postal predsednik dr\u017eave. Storil je, kakor pravi Sveto pismo: \u00bbSlavim te, O\u010de, gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa malim.\u00ab
\nV romanu mlade kubanske pisateljice Zo\u00e9 Vald\u00e9s \u00bbDala sem ti vse \u017eivljenje\u00ab (1996) je pripoved o rde\u010delasi Irki, ki se je bolj zaradi svoje ljubezni do eksotike kot pa azijskega rodu zatrapala v kitajskega kuharja. Iz zveze s po\u0161evnookim rumencem je ugledalo lu\u010d sveta pet otrok: eden je umrl v rosnem otro\u0161tvu, drugi je pri petnajstih fasal otro\u0161ko paralizo, tretji je bil kroni\u010den astmatik, \u010detrta je bolehala na \u017eivcih, peta pa je bila najbolj zdrava od vseh, bila je za pogledat, bila je za po\u017eret, da je s svojo pojavo ustavljala avtomobile na ulicah in avenijah po vsej Havani.
\nMlada mati je na lastni ko\u017ei ob\u010dutila, kako jo je usoda otrok do konca poni\u017eala. Ponavljala si je kubansko popevko: \u00bbS tiso\u010d razo\u010daranji \/ ne bi popla\u010dal mojega. \/ S tiso\u010d bole\u010dinami \/ ne bi pretrpel, kar sem jaz.\u00ab
\nMnoga poni\u017eanja, zasmehovanja, trpljenja je prestal Jezus. On pa je vse poni\u017eno sprejemal. Mladi Cerkvi je iz te mo\u010di govoril o miru, ki ga prina\u0161a njegova Beseda, blagovest, razodetje Bo\u017eje ljubezni. Samo ta, ki izhaja iz njega, njegove poni\u017ene predanosti nebe\u0161kemu O\u010detu, je pristen in trajen, zveli\u010daven in ve\u010den. Slednji tuzemni mir, izpisan v resolucijah in premirjih, deklaracijah in prisegah, je v primeri z mirom, ki ga daje On, brezupno nestalen. Pesnik Janez Menart ga je dobro ubesedil v pesmi \u00bbIzjave\u00ab: \u00bbNih\u010de ni za vojno in vsi so za mir \/ in vsi so za bratstvo, nih\u010de za prepir. \/ Od same ljubezni vsak \u010das na granatah \/ bo vtisnjeno geslo: Darilo za brata.\u00ab<\/p>\n
Kaj Gospod ho\u010de od tebe: ni\u010d drugega, kakor da ravna\u0161 pravi\u010dno, da ljubi\u0161 usmiljenje in poni\u017eno hodi\u0161 s svojim Bogom (Mih 6,8), nas pou\u010duje starozavezni prerok Mihej – Mihaja hebrejsko pomeni Kdo je kakor Gospod? I\u0161\u010dite Gospoda, vsi poni\u017eni v de\u017eeli, ki izpolnjujete njegovo postavo. I\u0161\u010dite pravi\u010dnost, i\u0161\u010dite poni\u017enost (Sof 2, 3.4), nas pou\u010duje starozavezni prerok Sofonija – hebrejsko Cefanja pomeni Gospod je dal zavetje. Zgovoren je psalmist: prevzetnega poni\u017euje\u0161, Gospod … Dobro je zame, da sem bil poni\u017ean, da se nau\u010dim tvojih zakonov.
\nZgovorna je starozavezna knjiga Pregovorov: Kdor je zvija\u010dnega srca, ne bo na\u0161el sre\u010de … Bolje je biti krotek s poni\u017enimi, kakor deliti plen z o\u0161abnimi … \u010clovekovo srce se povzdiguje pred padcem, poni\u017enost stopa pred \u010dastjo … Gospod poni\u017enim daje milost …<\/p>\n
Evangelist Matej blagruje krotkost: Blagor krotkim, kajti de\u017eelo bodo podedovali … Kdor se bo povi\u0161eval, bo poni\u017ean, in kdor se bo poni\u017eeval, bo povi\u0161an. Apostol Pavel v Pismu Efe\u017eanom: Oblecite si \u010dim globlje usmiljenje, dobrotljivost, poni\u017enost, krotkost, potrpe\u017eljivost. Apostol Pavel v Pismu Filipljanom: Ne delajte ni\u010desar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja … V poni\u017enosti imejte drug drugega za bolj\u0161ega od sebe. Apostol Peter v prvem pismu: V medsebojnih odnosih se vsi oblecite v poni\u017enost, ker Bog se prevzetnim upira, poni\u017enim pa daje milost.
\nPoni\u017enost je protistrup o\u0161abnosti (Voltaire). Prava poni\u017enost nikoli ne ve, da je poni\u017ena; ko bi se tega zavedala, bi se v tistem trenutku spremenila v o\u0161abnost (Martin Luther). Prepri\u010dan sem, da je poni\u017enost merodajna za duhovno veli\u010dino \u010dloveka (John Ruskin).
\nCerkev na Slovenskem je registrirala 204 imen: slovenskih mu\u010dencev, vojnih \u017ertev nasilja, sovra\u0161tva \u2013 bogoslovcev, duhovnikov in redovnikov. Prestali so vse vrste poni\u017eanja zaradi svoje globoke pripadnosti Cerkvi, zaradi\u00a0 pokon\u010dnega pri\u010devanja. O\u0161abnost ali nadutost nikoli ne prenese veli\u010dine poni\u017enih, notranjega ponosa. \u010cezmerna o\u0161abnost je znamenje majhne du\u0161e (Ivan Sergejevi\u010d Turgenjev, ruski pisatelj). Zlobnega \u010dloveka najbolj prizadene ponos, ubranost, mir, ki mu je poni\u017enost slog \u017eivljenja.
\nPoni\u017enost, krotkost mora biti modus vivendi – na\u010din \u017eivljenja. Res, non verba – stvari ali dejstva, ne besede. Temu latinskemu pregovoru je enakovredno: Manj teorije o krotkosti in poni\u017enosti, pa ve\u010d vsega tega v vsakdanjem \u017eivljenju.
\nNemo\u010dni smo, tolikokrat preslabotni za nasvete, ki nam jih daje Sveto pismo stare in nove zaveze, zato verujo\u010de Cerkev spodbuja, naj se zatekamo h Kristusu s pro\u0161enjskim vzklikom: Jezus, krotki in iz srca poni\u017eni, upodobi moje srce po svojem srcu.
\nLjubljana Rakovnik, Jo\u017ee Zadravec, 3. julij 2011 A \u010cas med letom <\/span><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"