Mestni gospod je s pe\u0161\u010dico prijateljev hotel do\u017eiveti utrip bo\u017ei\u010da v mestu, ki je deset tiso\u010d kilometrov oddaljeno od\u00a0 Ljubljane, \u0161teje pa dvanajst milijonov prebivalcev (Buenos Aires). Izpoved drugega gospoda: Med tretjo in \u010detrto adventno nedeljo je v \u017eupniji opravilo spoved 3000 ljudi. Zanj je bil to najlep\u0161i biser, ki ga je v istem \u010dasu na\u0161el doma. Spet je oni gospod \u0161el v drugo smer, v mesto prav tako dale\u010d, tam ga je v nekem hotelu \u010dakala smrt, ne sre\u010da, ne biser.<\/p>\n
* \u00bbAngela sveta, na\u0161 biser svetosti, \/ i\u0161\u010de ljubezen te tvojih h\u010dera \u2026\u00ab (s. Krista Povirk, Sv. Angela \u2013 na\u0161 biser svetosti, iz pesni\u0161ke zbirke \u017duborenje \u2013 poezija slovenskih ur\u0161ulink, Dru\u017eina 2004); s. Aleksandra Hre\u0161\u010dak: \u00bbBiserni \u0161koljki v globini morja \/ zrnce drobno iz pe\u0161\u010denega dna \/ v bok se srebrni zaje. \/ V nemi zdaj boli v teminah voda \/ biser poraja se nov \u2013 iz gorja \u2026\u00ab (\u0160koljka, ib.). Mati Elizabeta Marijinega darovanja, kr\u0161\u010dena na ime Ivanka, Krem\u017ear, je napisala besedilo pesmi \u00bbBiser\u00ab, uglasbil pa Vinko Vodopivec: \u00bbNa\u0161la sem biser neskon\u010dne lepote, \/ takih ne zmore globina morja, \/ nima ga zemlja enake krasote, \/ nima ga zvezdna vi\u0161ina neba …\u00ab Uglasbeno poeti\u010dno besedilo \u0161e toliko bolj izpoveduje zaklad vere in neprecenljivo milost posve\u010denega \u017eivljenja.<\/p>\n
* Pred smrtno obsodbo je znani francoski partizan Jacques Decour pisal svoji dru\u017eini: \u00bbSedaj, ko se pripravljam na smrt, pomislimo na to, kar bo pri\u0161lo. Pride trenutek, ko se moramo spomniti na ljubezen. Ali smo dovolj ljubili? Ali smo pre\u017eiveli veliko ur v \u010dudenju nad drugimi ljudmi, sre\u010dni v medsebojnem stiku. Ali smo se zavedali vloge rok, o\u010di, telesa?\u00ab Pisali so o njem, da je neveren, a je o\u010ditno vedel, kaj je biser, kaj je zaklad \u017eivljenja. Ko bi ga le spet za\u017eivel!<\/p>\n
* V zgodovinski knjigi Shu Kinga iz leta 2006 pred Kristusom pi\u0161e, da je \u00bbkralj Yu prejemal bisere kot dajatev z reke Hwai\u00ab. Na Kitajskem so \u00bbbiseri\u00ab simbol bogastva, modrosti in dostojanstva, na Japonskem simbol sre\u010de, v Indiji blagoslov \u0161tevilne dru\u017eine, v arabskem svetu je biser simbol \u00bb\u017eene\u00ab, njenih lepih zob, a so biseri tudi simbol za solze. \u0160ele v srednjem veku postanejo biseri simbol ljubezni do Boga. \u00bbSvetega ne dajajte psom, in svojih biserov ne me\u010dite svinjam, da jih ne pomendrajo z nogami in se nato obrnejo ter vas raztrgajo\u00ab (Mt 7,6). \u00bbNebe\u0161ko kraljestvo je podobno trgovcu, ki i\u0161\u010de lepe bisere. Ko najde en dragocen biser, gre in proda vse, kar ima, in ga kupi\u00ab (Mt 13, 45). \u017denske naj bodo urejene: \u00bbNe s spletanjem las in z zlatnino, ne z biseri ali dragoceno obleko, ampak z dobrimi deli, kakor se spodobi \u017eenskam, ki javno izpovedujejo svoje strahospo\u0161tovanje do Boga\u00ab (1 Tim, 2, 9). V Razodetju: \u017eenska, okra\u0161ena z zlatom, z dragimi kamni in biseri, ble\u0161\u010de\u010de okra\u0161eno z zlatom, sijaj je bil podoben biseru iz kristalno ble\u0161\u010de\u010dega j\u00e1spisa. Ve\u010d kot 2000 svetopisemskih izrekov, v 200 razdelkov strnjenih 40 tem,\u00a0 je nem\u0161ki teolog Heinz Sch\u00e4fer zbral v knjigi z naslovom \u00bbZakladi Svetega pisma\u00ab.<\/p>\n
* Muslimanom je\u00a0 biser simbol devi\u0161tva. Sled tega je v \u017eenskem imenu \u00bbMargareta\u00ab – iz gr\u0161kega imena \u00bbmargarit\u00f3\u00ab oziroma \u00bbmargar\u00edtes\u00ab, kar pomeni \u00bbbiser\u00ab. Rimljani so gr\u0161ko ime za bisere \u00bbmargarita\u00ab prenesli v pomen \u00bbljubljene osebe\u00ab. Vrsta \u0161koljk je imenovanih \u00bbmargaritifera\u00ab. Razli\u010dica \u00bbMargarete\u00ab je Marjeta, ime, ki jo ima okrog 20 svetnic, v Sloveniji najbolj znana je sv. Margarita, s svetnicama Barbaro in Katarino so \u00bbtri sveta dekleta\u00ab. Iz imena Marjeta poimenovanje cvetlice: marjetica ali marjetka, margetinica (jabolko, hru\u0161ka, ki dozori \u017ee ob sv. Marjeti, tj. 20. julija). Ime Metka pomeni \u00bbizbir\u010den \u010dlovek, zlasti otrok\u00ab. Znan je nem\u0161ki frazeologem: die Gretschenfrage stellen \u2013 v pomenu \u00bbvpra\u0161ati koga, \u010de veruje v Boga, postaviti zelo va\u017eno, usodno vpra\u0161anje, vpra\u0161anje vere, vesti, usode\u00ab.<\/p>\n
* Zaklad \u2013 \u00bb\u010cop! velikan u\u010denosti \/ ti si zaklade duha Krezove bil si nabral\u00ab, \u00bbZemlja, nemili \u010duvaj, nam zaklad tvoj varuje skopa\u00ab (Pre\u0161eren, \u00bbV spomin Matija \u010copa\u00ab). \u00bbDe kranj\u0161’ina zaklad ti svoj odklene \u2026\u00ab (Pre\u0161eren, \u00bbNova pisarija\u00ab), \u00bbSkrite \u0161tej gora zaklade, \/ zmeri polja ti ravnin, \/ pa\u0161 bogatih zelenjade, \u0161tej domove ti dolin \u2026\u00ab (Pre\u0161eren, \u00bbElegija svojim rojakom\u00ab), \u00bbpod te\u017ekim klju\u010dam bogati ne hrani \/ zakladov z neza\u00fapljivo strahoto\u00ab (Pre\u0161eren, Janezu N. Hradeckitu). \u00bb\u0160koljka na morskem se dnu razbolela je, \/ v biser je stisnila svojo vso bol – \/ srce poeta \u2013 v boj v tebi se zbralo je? \/ Srce poeta \u2013 od nje si bolno\u00ab (O. \u017dupan\u010di\u010d). Zaradi zvonkega glasu instrument \u00bbbisernica\u00ab. Beseda \u00bbbiser\u00ab je tur\u0161kega ali arabskega izvora.<\/p>\n
* V letu 2010 je Svete kraje obiskalo ve\u010d kot tri milijone romarjev. Kaj to pomeni? Gotovo je to vsaj simbolni trenutek \u010dlovekovega \u017eivljenjskega romanja, z vsemi lepimi in manj lepimi izku\u0161njami, z vpra\u0161anji in dvomi, pa tudi s prebliski spoznanj\u00a0 ter nihanjem med zakoreninjenostjo v zemeljsko stvarnost in te\u017enjo po Absolutnem. Kaj pomeni 800 kilometrov dolga pot k baziliki sv. Jakoba, v Santiago de Compostelo na severozahodu \u0160panije, romanje, ki mu ni videti konca, kaj vsa \u00bbromanja\u00ab mladih na Vzhod, na obiske grobov sodobnih zvezdnikov, na obo\u017eevanje nekaterih prostorov, ki spominjajo na pomembna \u0161portna dogajanja. V vseh teh pojavih lahko slutimo prvobitno \u010dlovekovo te\u017enjo po neskon\u010dnosti, hrepenenje po ne\u010dem vi\u0161jem, iskanje bisera, ki bo razjasnil in\u00a0 razsvetlil na\u0161o du\u0161o, nenasitno z iskanji in hrepenenji.<\/p>\n
* Jedrski fizik Werner Heisenberg, Nobelov nagrajenec: Prvi po\u017eirek iz \u010da\u0161e naravoslovne znanosti naredi ateista \u2013 a na dnu \u010da\u0161e \u010daka Bog. Kdor je iskren, ga ne more spregledati \u2013 in to je tisti neprecenljiv biser. Kdor ga i\u0161\u010de, ga najde.<\/p>\n
* Stvarnik nas je obdaril z ne\u0161tetimi biseri, le videti jih je treba s pravim o\u010desom. Babica dr. Bratka Krefta je k ma\u0161i nosila Pre\u0161ernove Poezije, vezane v usnje in z zlato obrezo, ki si jih je zmeraj sposodila pri zdravniku dr. Leonu Kreftu, stricu Bratka Krefta. Ko ga je de\u010dek Bratko vpra\u0161al, zakaj babica jemlje v cerkev Pre\u0161erna, mu je dejal: \u00bbZato, ker so Poezije sveta knjiga, tako kakor molitvenik.\u00ab Ker so Pre\u0161ernove poezije \u00bbslovenski biser!\u00ab<\/p>\n