Spet smo pri \u00bbkruhu\u00ab kot \u017ee nekaj nedelj doslej. \u00bbNi lepo jemati kruha otrokom in ga metati psom.\u00ab Recimo temu \u0161e tako: otroci so na\u0161a prva skrb, njim velja vsa na\u0161a pozornost, vsa na\u0161a ljubezen, vse, kar imamo dragocenega, njim je namenjeno, oni nas tudi osre\u010dujejo, ker so bo\u017eji dar. Otroci imajo torej absolutno prednost v tem bo\u017ejem stvarstvu. Recimo temu \u0161e druga\u010de: Tudi \u017eivali ne smemo zanemarjati, tudi one so namre\u010d stanovalci Bo\u017eje stvarnice, ki se ji pravi Zemlja: \u00bb\u2026 tudi psi\u010dki jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.\u00ab Kako se je Jezus na to odzval? Razumel je primero, s katero ga je \u017eena poganka nagovorila, nih\u010de namre\u010d ne more biti izrinjen od dometa Bo\u017eje pomo\u010di, od mize bo\u017eje besede, bo\u017eje milosti, nikogar ne izklju\u010duje objem Bo\u017eje ljubezni, vsak ima pravico stopiti na orbito odre\u0161enja. Vsi narodi zemlje imajo pravico, da so neokrnjeno dele\u017eni vsega zveli\u010danja. Po vsem tem recimo \u0161e tole: Iz \u017eive vere je pognala \u017eenina pro\u0161nja za hudo bolno h\u010derkico, da ji je Jezus namenil odlo\u010dilne besede: \u00bbO \u017eena, velika je tvoja vera!\u00ab Spet se je navrgel \u010dude\u017e: \u00bbNjena h\u010di je ozdravela tisto uro.\u00ab \u017dena je vedela, da je Jezus \u00bbdober kot kruh\u00ab, zato bo razumel njeno stisko.<\/p>\n
Evangelist je \u00bbkruh\u00ab postavil v sredico blagovesti. Kruh je za telesno pre\u017eivetje, bo\u017eja beseda za duhovno. Kruh je od pradavnine pomenil sre\u010do in blaginjo, pomanjkanje kruha pa bedo, rev\u0161\u010dino, vojno. Kruh je krojil usodo \u010dlove\u0161tva, zgodovino narodov, delil ljudi na revne in bogate, site in la\u010dne, na gospodarje in podlo\u017enike. Bogat je tisti, ki je bogat v Bogu, ker se hrani s \u00bbkruhom ljubezni\u00ab.
\nNenasitna \u017eelja po kruhu, po bogatih \u017eitnih poljih, je spro\u017eila ne\u0161tete vojne. Koliko hrepenenja, koliko trpljenja, koliko \u017elahtnosti, gorja in doma\u010dnosti, bede in blaginje, koliko vsega je v zgodovini \u010dloveka pomenil kruh: bil je svetost in merilo vsega dobrega. Kruh nam pomeni praznik, za \u010dloveka je \u010darobna mo\u010d,\u00a0 je zdravilo, je toliko kot \u017eivljenje samo. Ljudstvo zna to misel povedati z malo besedami: \u00bbkruh je bo\u017eji dar.\u00ab Za vse je kruh nekaj svetega \u2013 od biblijskih \u010dasov naprej. Ko so na\u0161e matere pekle kruh doma, so v kola\u010d vtisnile znamenje kri\u017ea, pomolile, preden so ga z loparjem porinile v pe\u010d, ko pa so pe\u010den hleb na\u010dele, so nad njim spet naredile kri\u017e.
\nO kruhu lahko govore strokovnjaki, njihove razlage so znanstveno zanesljive, o kruhu pa lahko govorijo tudi preprosti ljudje, ki si ga pridelujejo v potu svojega obraza, a predvsem tisti, ki trpe lakoto. Na kak\u0161nih sre\u010danjih vrhunskih svetovnih politikov so v zadnjem \u010dasu govorili o vrtoglavih \u0161tevilkah: tu o 40 milijardih evrov, tam o 100 milijardih, pa \u0161e spet o 100 milijardih, s katerimi bi re\u0161evali banke ali celo dr\u017eave. Od srede julija govorijo in pi\u0161ejo tudi o druga\u010dnih vrtoglavih \u0161tevilkah: na Afri\u0161kem rogu, na obmejnem obmo\u010dju Somalije, Kenije in Etiopije trpi lakoto 12,5 milijona ljudi. Kolikor ne bo hitne pomo\u010di, grozi smrt 2 milijonoma otrok. Pomo\u010d prihaja prepo\u010dasi, ni hitnih sklicev vrhunskih politikov, ne gre za velike milijarde, le nekaj milijonov evrov neposredne pomo\u010di bi re\u0161ilo ljudi pred katastrofo, na obrazu \u010dlove\u0161tva pa bi bil en grozljivi made\u017e manj. Ve\u010d kot ena milijarda ljudi na svetu nima dovolj hrane.
\nBesedo \u00bbkruh\u00ab vpletamo v na\u0161o vsakdanjo govorico, da bi ji dali dodatno\u00a0 vsebino. \u010cloveku pravimo \u00bbdober kot kruh\u00ab, tudi \u00bbtega sem vajen kot (vsakdanjega) kruha\u00ab, \u00bbkot kru\u0161na pe\u010d je tvoje srce, kot topel kruh so tvoji poljubi\u00ab, poje Kuntnerjeva pesem \u00bbKot da bi bil doma\u00ab (cikel Vsakdanji kruh). Beremo in poslu\u0161amo v\u010dasih: \u017ee zgodaj sem okusil kruh bridkosti, za vse ne bo kruha, \u0161el je v tujino za kruhom, slab pisateljski kruh, iz te moke ne bo kruha, \u010dlovek ne \u017eivi samo od kruha, vsi otroci so \u017ee pri kruhu, (belega) kruha je pijan, trpljenje je moj vsakdanji kruh, zare\u010denega kruha se najve\u010d poje, za lenuha ni kruha, ma\u0161nik daruje kruh in vino, brez teh dveh prvin ni evharistije.
\nEna izmed Menartovih pesmi ima naslov \u00bbLjubi kruhek\u00ab; vsaka izmed \u0161estih kitic se kon\u010da z refrenom \u00bbza ljubi kruhek\u00ab: ko je bil lepo pri mamici, se \u0161e ni boril \u00bbza ljubi kruhek\u00ab, a \u017ee kot \u0161olar\u010dek je spoznaval, da se vsak peha \u00bbza ljubi kruhek\u00ab, v slu\u017ebi je marsikaj moral mol\u010de po\u017ereti \u00bbza ljubi kruhek\u00ab, odrasel je mnogo lumparij po\u010del za ljubi kruhek, na koncu mu je na grob kamnosek vklesal, da tu po\u010diva nekdo, \u00bbki pre\u017eivel je svoj vek za ljubi kruhek\u00ab. Kak\u0161na pieteta v pesmi \u00bbKa\u0161\u010da\u00ab Toneta Pav\u010dka (zbirka \u00bbStaro\u017eitja\u00ab, MD Celje, 2004). Vonjave v ka\u0161\u010dah, kjer \u00bbdi\u0161i po dedih in njihovi skrbi\u00ab, vonjave kakor \u00bbzvoki orkestra, ki mu maestro \u010das dirigira\u00ab, merniki zrnja \u00bbdi\u0161e po njivah, klasih, povesmih\u00ab, \u017ee pri vratih \u00bbzadah te omami po \u017eitu, moki,\u00ab mili \u00bbvonj po davnini\u00ab, zasveti se \u00bbnebe\u0161ka zarja\u00ab. Pav\u010dkova pesem \u00bbMlin\u00ab je nostalgija po pravlji\u010dno zlatih \u010dasih: \u00bbDan in no\u010d se \u017eito mlelo \/ za ljudi je tiso\u010d let\u00ab, zdaj je kamen zru\u0161en, les segnit, mlin \u00bbve\u010d ne melje, kot je dedom, \/ sre\u010de, \u010dasa in ne \u017eit\u00ab, le \u0161e voda te\u010de tam, kjer je neko\u010d bil mlin, \u00bbte\u010de ve\u010dna v nove \u010dase \/ in odplavlja nanj spomin\u00ab. Verzi odsevajo dobroto, sre\u010do, ljubezen, zadovoljstvo nekdanjih dni, nekdanjih ljudi. Na mnogotere na\u010dine izpovedujemo ve\u010dno hrepenenje po \u00bbkruhu iz nebes\u00ab, po popolnej\u0161em bivanju, kjer nam bo manj sile.
\nNa \u0160kednju pri Trstu si je duhovnik za Slovence Du\u0161an Jakomin omislil muzej \u00bb\u0160kedenjske kru\u0161arce\u00ab, znane \u00bbpekovke\u00ab, ki so mesile, pekle in prodajale kruh tr\u017ea\u0161ki gospodi, \u017eeljni dobrega kruha. Kruh \u0161kedenjskih kru\u0161arc je bil najbolj\u0161i, zaslovel je dale\u010d naokrog, moko pa so dobivale iz Slovenije, Albanije, Mad\u017earske, celo iz Amerike. \u0160kedenjska \u017eena je imela veliko otrok. Da bi pre\u017eivljala svojo \u0161tevilno dru\u017eino, je pekla kruh kljub obremenjenosti z rojevanjem in nego otrok. Do kruha so \u0160kedenjci imeli sveto spo\u0161tovanje \u2013 kruh jim je bil svetinja. \u010ce je padel kdaj kak kos na tla, ga je kru\u0161arca pobrala, poljubila in ga polo\u017eila na svoje mesto.
\nBodite dobri kot kruh, kruh je svetinja. Po va\u0161em odnosu do kruha se izra\u017ea va\u0161a ljubezen do Boga, to boste do\u017eiveli ne po tem, koliko ste govorili o Bogu, temve\u010d po tem, kako govorite o vsakdanjih stvareh, predvsem kak\u0161en je va\u0161 odnos do kruha.
\nLjubljana Rakovnik, Jo\u017ee Zadravec, 14. avgust 2011 A \u010cas med letom <\/span><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"