\u00bbTo se ti nikakor ne sme zgoditi \u2026 On pa je rekel: Poberi se!\u00ab
\nLetos mineva 425 let od smrti Primo\u017ea Trubarja, o\u010deta\u00a0 slovenske knji\u017eevnosti,\u00a0 knji\u017enega jezika, avtorja 26 knjig v slovenskem jeziku, v nem\u0161kem jeziku napisanih 83 pisem, 7 listin. Umirajo\u010d je svojim otrokom po pesni\u0161ki viziji Antona A\u0161kerca govoril: \u00bb\u010ce svet vas bo sovra\u017eil, vedite, \/ da mene je sovra\u017eil \u017ee poprej!\u00ab In \u00bbblagor la\u010dnim in pravice \u017eejnim, \/ ker njihovo kraljestvo je nebe\u0161ko – \/ in njihova velika kon\u010dna zmaga!\u00ab In \u0161e: \u00bbPo\u0161teno sem se bojeval ves \u010das \/ za narod svoj zasu\u017enjeni ves \u010das \/ za narod svoj zasu\u017enjeni ubogi; \/ in vero sem ohranil svojo \u017eivo, \/ ki v temni grob ponesem jo s seboj.\u00ab V oporoko jim sporo\u010da: \u00bbLjubite se med seboj \/ in ne pozabite na zemlji tuji, \/ da o\u010de va\u0161 bil hraber je Slovenec.\u00ab Zveni kot pristna o\u010detovska oporoka.<\/p>\n
V epski pesnitvi \u00bbPrimo\u017e Trubar\u00ab Antona A\u0161kerca iz leta 1905 si umirajo\u010di \u017eeli\u00a0 videti ve\u010derno zarjo: \u00bbTi, bo\u017eje sonce, gleda\u0161 tam sedaj \/ na domovine moje daljni kraj, \/ Izro\u010di moj poslednji ji pozdrav! \/ Slovo ji moje nesi iz daljav! \/ Pozdravi mi rojake, moje brate, \/ poljube siplji nanje svoje zlate! \/ Odganjaj od Slovencev mrak in no\u010d, \/ v vi\u0161ave svetle k sebi duh jim dvigaj! \/ Ogrevaj srca jim, pogum jim v\u017eigaj \/ in vlivaj v kri jim svojo silno mo\u010d! \/ Ti razsvetljuj jim, ka\u017ei pot jim jasno \/ iz \u010dasovih neviht v bodo\u010dnost krasno!\u00ab Zveni kot pristna o\u010detovska oporoka.<\/p>\n
Pred 105 leti, to je 26. novembra 1906,\u00a0 se je vila nepregledna mno\u017eica ljudi k cerkvi sv. Lovrenca, na bo\u017ejo njivo duhovnije libu\u0161enjske, kjer je pesnik Gregor\u010di\u010d \u017eelel biti pokopan oz. \u010dakati vstajenja dan. Dokler je \u017eivel se je pesnik v vseh osebnih stiskah vselej zatekel k Svetemu pismu. V svoji poeziji je zdaj obsojal licemerstvo in spet farizejstvo v slogu Kristusovih besed: \u00bbGorje vam pismouki in farizeji \u2026\u00ab Za vse njegovo \u017eivljenje so zna\u010dilni in merodajni njegovi verzi iz 59. predsmrtnice: \u00bbSvetlobo slednjo jaz sem ljubil, \/ svetlobo dne, mraku, no\u010di , – \/\u00a0 zaslepljen skoraj vid sem zgubil, \/ a kdo ga v\u010dasih ne zgubi? \/\/ Zdaj vid se vra\u010da, z njim spoznanje: \/ kresnice, ve\u0161\u010de \u2013 kaj ve, kaj ? \/ In zvezde, ljubljenke nekdanje? \/ Sonc pravih gledam zdaj sijaj!\u00ab Sveto pismo mu je bila najdragocenej\u0161a knjiga sveta. Njegova generalna izpoved je ubesedena v kitici iste 59 predsmrtnice, ki je ena njegovih zadnjih pesmi: \u00bbDve sonci zre oko zavzeto, \/ ki mi ne vgasneta nikar: \/ Resnice Sonce \u2013 Pismo sveto, \/ a drugo \u2013 poezije \u010dar\u00ab (59 predsmrtnica). Tudi to je o\u010detovska oporoka v smislu besed, ki jih je zapisal pred 140 leti rojeni Fran Sal. Fin\u017egar.<\/p>\n
Pred 130 leti se je na Tirolskem rodil Alcide De Gasperi, eden od treh velikih ustanoviteljev Evropske zveze, predsednik italijanske vlade in minister za zunanje zadeve. Pred \u0161estdesetimi leti, aprila 1951, je \u0161est dr\u017eav v Parizu podpisalo Sporazum o ustanovitvi evropske skupnosti. Za\u010detek evropske zveze\u00a0 torej temelji na pobudi za mira. Alcideu De Gasperiju, Robertu Schumanu in Konradu Adenauerju pripisujemo o\u010detovstvo Evropske zveze, ki ji danes pripada 27 dr\u017eav \u010dlanic. Trije mo\u010dni dr\u017eavni politiki, globoko zakoreninjeni v kr\u0161\u010danski veri, so postavljali temelje Evropske zveze.<\/p>\n
Pou\u010dni so utrinki iz njihovih poslednjih dni. Zvenijo kot o\u010detovska oporoka vsem rodovom stare celine. Robert Schuman (1886-1963) je zadnje dni \u017eivljenja pre\u017eivel v Metzu, zapu\u0161\u010den od\u00a0 vseh. Na omarici je imel Kri\u017eanega, ki si ga je prinesel s seboj, ko je poromal v svete kraje na\u0161ega odre\u0161enja, iz Jeruzalema, nad bolni\u0161ko posteljo je visela starodavna Marijina podoba \u2013 darilo Evropskega parlamenta. Obiskoval ga je le duhovnik, ki mu je prina\u0161al sveto obhajilo. Z bolni\u0161kim oljem ga je mazilil krajevni \u0161kof. Ko je bil \u0161e pri polni zavesti, mu je \u0161kof prebral telegram pape\u017ea Pavla VI. Z grobov svetih pape\u017eev, apostola Petra mu je po\u0161iljal svoj blagoslov ter mu zagotavljal molitev. S solzami v o\u010deh je Schuman poslu\u0161al pape\u017eevo pismo. Njegovo na\u010delo je bilo: osebno svetost zdru\u017eevati z delom v duhovni blagor vseh, povsod ustvarjati mir, sejati zaupanje, utrjevati\u00a0 prijateljske vezi. V tem je videl ljubezen do Boga in ljudi.<\/p>\n
\u0160estdeset let je minilo, odkar je Konrad Adenauer (1876-1967), prvi kancler Zvezne republike Nem\u010dije, pristopil v Svet Evrope (1951). Pomenljiva je njegova izjava: \u00bbZdru\u017eena Evropa je predpodoba univerzalne solidarnosti v prihodnosti. Zato verjamem v kr\u0161\u010danske temelje Evrope. No\u010demo pohabljene Evrope. Oblikovati moramo Evropo, da bomo vanjo lahko sprejeli tudi narode z Vzhoda.\u00ab Rad je poudarjal na\u010dela svojega o\u010deta: Imeti \u010dut za dol\u017enost, po\u0161tenost\u00a0 in vztrajno delavnost. Kdo in kak\u0161ni so bili njegovi star\u0161i? Svojemu biografu je narekoval: \u00bbBili so pobo\u017eni ljudje, otroke so nas vzgajali v kr\u0161\u010danskih pogledih na \u017eivljenje. Zjutraj in zve\u010der smo skupaj molili, vsako nedeljo je vsa na\u0161a dru\u017eina \u0161la k jutranji ma\u0161i, popoldan pa k ve\u010dernicam v cerkev svetih apostolov v K\u00f6lnu.\u00ab<\/p>\n
Tirolec Alcide De Gasperi (1881-1954) je bil predsednik vlade in minister za zunanje zadeve pri povojni italijanski vladi. Zelo si je prizadeval za zdru\u017eitev zahodne Evrope, podprl je tudi Schumanov na\u010drt za ustanovitev Evropske skupnosti. V letu 1927 in 1928 je bil v zaporu, nato pa mu je Vatikan ponudil zato\u010di\u0161\u010de. Poudarjal je: \u00bbGospodje, kr\u0161\u010danstvo je trdno pravilo, ki se ga mora \u010dlovek dr\u017eati od zibelke do groba, je du\u0161a in jedro vseh stvari.\u00ab Iz zapora je pisal svoji \u017eeni Fran\u010di\u0161ki: \u00bbOh, kako slavim Boga, da sem te sre\u010dal, moja draga Fran\u010di\u0161ka. Koliko ljudi je prestopilo moj prag, koliko sem jih potola\u017eil, jim pomagal. Na tiso\u010de ubogih ljudi mi je reklo: ‘Naj vam Bog povrne in vas blagoslovi!’ In zdaj \u010dutim, da mi Bog daje v tebi svoje povra\u010dilo in svoj blagoslov. Ti si preobilna nagrada za vse moje delo.\u00ab Iz zapora je pisal vsem \u017eeni in otrokom: \u00bbVse je v Bo\u017ejih rokah. Prejmite \u017eivljenje, kakor vam ga\u00a0 dan za dnem po\u0161ilja Gospod. Ne skrbite za jutri. Bog, ki skrbi\u00a0 za ptice pod nebom, bo poskrbel tudi za vas.\u00ab Tisti, ki so ga poznali od blizu, so v njem videli velikega \u010dloveka, dobrotnika ljudi. Njegova duhovna mo\u010d je prihajala iz njegove globoke kr\u0161\u010danske vere. Milost za milostjo je \u010drpal iz vztrajne molitve. Tudi njegove pobude za trdno zvenijo v smislu o\u010detovske oporoke.<\/p>\n
Veliki graditelji sveta in \u010dlove\u0161tva so najbolj prepoznavni po tem, \u010de najprej mislijo na to, kar je bo\u017eje. Izhajajo namre\u010d iz evangelijskega na\u010dela: \u00bbKaj koristi \u010dloveku, \u010de si ves svet pridobi, svoje \u017eivljenje pa zapravi?\u00ab
\nLjubljana Rakovnik, Jo\u017ee Zadravec, 28. avgust 2011<\/p>\n
Duhovna cvetka:
\n\u00bbBrezmejno ko Bog je sveti\u0161\u010de srca, \/ skrivnostno kot on je, kdo pa\u010d proume ga? \/ Vesoljno neskon\u010dnost zemlje in neba \/ z ljubeznijo sveto in \u017eivo obsega! \/ Sto tiso\u010d svetil na zvezdi\u0161\u010di gori, \/ sto tiso\u010d \u010dutil v tem sveti\u0161\u010du plamti \u2026\u00ab
\nVerzi iz pesmi \u00bbSveti\u0161\u010de\u00ab, Simon Gregor\u010di\u010d, umrl pred 105 leti.<\/p>\n