\u00bbBrezmejno kot Bog je sveti\u0161\u010de srca \u2026\u00ab Simon Gregor\u010di\u010d, Sveti\u0161\u010de
\n\u00bbNi nam dovoljeno izbrati okvira na\u0161e usode. Le kar damo v okvir, je na\u0161e.\u00ab To so besede, ki jih je zapisal generalni tajnik Organizacije zdru\u017eenih narodov in \u0161vedski politik Dag Hammarskjoeld (1905-1961), Nobelov nagrajenec za mir v letu 1961 (v tem letu je tudi umrl v Afriki v letalski nesre\u010di). Kaj to pomeni? Na svet se rodimo s posebno genetsko kodo, v posebnem dru\u017ebenem okviru, z razli\u010dnimi dru\u017ebenimi in kulturnimi vsebinami, s posebnimi zmo\u017enostmi in sposobnostmi. V tem okviru nastaja \u00bbslika\u00ab, to je na\u0161e osebno delo, ki je lahko umotvor ali pa packa. Ni\u010d posebnega niso bile slike, ki jih je ustvarjala neka \u017eena, toda ljubeznivi mo\u017e jih je uokviril zelo bogato in razko\u0161no. Neke no\u010di so v hi\u0161o vdrli tatovi, s seboj so odnesli okvire, slike pa pustili na tleh. Tega, kar je bistveno, se niso mogli polastiti.
\nTudi za bla\u017eenega Slom\u0161ka velja, kot je evangelist zapisal o Jezusu: brez prilik jim ni govoril. Z njimi je govoril prav o bistvenem, kar zadeva vere. \u00bbKde je ljubi Bog doma?\u00ab je naslov prilike v njegovem Malem berilu. \u00bbMamica! Kde pa prebiva dobri Bog, kteri veleva, da ro\u017eice rastejo?\u00ab mali Len\u010de svojo mater popra\u0161a. Mati odgovorijo: \u00bbLjubi Bog je v nebesih, pa tudi na zemlji pri nas. Dober o\u010de je, ki nas ljubi; mi vsi smo njegova deca.\u00ab – \u00bbAli sem tudi jaz njegovo dete?\u00ab vpra\u0161a Len\u010de.\u00a0 \u2013 \u00bbKaj pa da\u00ab pravijo mati. Bog te ljubi, on veleva za te sadju rasti, ro\u017eicam cveteti da, on daje, da ti sonce sije. Bog te varuje, kadar spi\u0161, in te ohrani, kadar bedi\u0161. Le priden bodi!\u00ab \u00bbPrav priden biti in pa Boga ljubiti ho\u010dem!\u00ab je Len\u010de djal. \u2013 \u00bbTako bo prav!\u00ab so mati rekli. \u00bbPo tem bo\u0161 ti vesel, o\u010de in mati tvoja tebe bova vesela, in ljubi Bog tudi te bo vesel.\u00ab Drugi\u010d je Slom\u0161ek spet u\u010dil otroke. \u00bbVse \u017eive stvari nam pa oznanujejo Boga vsegamogo\u010dniga, neskon\u010dno modrega in dobrotljivega, in njegovo o\u010detovo skerb, sveto previdnost bo\u017ejo. Vse, kar \u017eivi, nas opominja Boga hvaliti, in nam pomaga \u010dastiti Gospoda toliko \u010dudov bo\u017ejih. Lepo govori pobo\u017eni Job: Opra\u0161aj \u017eivino, in te bo u\u010dila, in ptice pod nebom ti bodo povedale. Nagovori zemljo in te bo u\u010dila, in ribe v morju ti bodo naznanile. Kdo ne ve, da je vse to Gospodova roka storila?\u00ab Brez prilik jim Slom\u0161ek ni govoril \u2013 po zgledu njegovega u\u010denika Jezusa Kristusa.
\nPou\u010dna je prilika z naslovom \u00bbSv. Avgu\u0161tin in mladeni\u010d\u00ab. Visoko u\u010deni in bistroumni cerkveni o\u010dak sv. Augu\u0161tin je v svojem mestu Hipo na Afrikanskem, kder je \u0161kof (vladika) bil, knigo pisal od same presvete Trojice. Globoko in visoko premi\u0161ljuje neizre\u010dno skrivnost, jo \u010dlove\u0161ki pameti razumljivo pokazati, ter se za morjem sprehaja, in svoje du\u0161ne mo\u010di te\u017eavnega djanja vedri. Ugleda enega dne mladen\u010dika prezalega za morjem sedeti, in z \u017elicoj vodo morja v jamico na pesku plati. Augu\u0161tinu, blagemu detomilu, igra otroka dopade, ter ga prijazno pobara, pokaj tako hiti vodo morja zajemati. \u00bbHo\u010dem vse morje v ovo jamico pozajeti,\u00ab mu de\u010di\u010d odgovori. Posmehljaje se mu sv. Augu\u0161tin pravi: \u00bbAj da te! to ti pa ne bo mogo\u010de.\u00ab \u00bbNe?\u00ab mu fanti\u010d resno re\u010de. \u00bbPoprej bom jaz vse \u0161iroko\u00a0 in globoko morje v to jamico pozajel, kakor bo\u0161 ti pre\u010dudno skrivnost presvete Trojice razumel in zapopadel.\u00ab – Mladen\u010dik to izustil in zginul je. Sv. Augu\u0161tin pa spoznal, da mu je Bog\u00a0 po angelu naznanil, kako prazno je razlagati \u010dlove\u0161kemu umu, kar je nerazumljivega. Kako naraven, preprost, doma\u010d, razumljiv, dovzeten je v vsakem nagovoru otrokom. \u00bbLahko smo otroci veseli,\u00ab je nagovoril v eni izmed svojih ne\u0161tetih prilikah. \u00bbBog je za nas vse tako lepo vstvaril. Za veselje nam je Bog pevce in pevke dal. Pti\u010dice mi\u010dno \u017evergolijo. Zvoni milo zvonijo. Orgle sladko pojejo. Vrelci rahlo \u0161umljajo. Potoki in reke hru\u0161ijo. Vetrovi \u0161umijo. Viharji \u017evi\u017egajo in hru\u0161ijo. Grom doni in treska. Hvaliti Boga nam velijo vse stvari. Konji her\u017eejo in rezgetajo. Volek in kravica mukata. Svinja kruli in prase cvili. Ovca bleketa, in koza meke\u010de, ku\u017eej laja in ma\u010dka mijavka. Volk tuli, in oroslan rujove. Gos gaga. Kura kokodaka in petelin poje. Golob gruli, in gerlica gode. Lastavice \u010dver\u010dijo. \u017dabice ragljajo. Tudi grilec \u0161kriplje. Vsaka \u017eival ima svoj glas, in hvali po svoji \u0161egi Boga. Vse stvari svojemu stvarniku hvalno pesem pojejo.\u00ab
\nSlom\u0161ek je \u0161e do\u017eivljal \u010das, ko je narodna pesem prevevala kmetov vsakdanjik!
\n\u010cas in njegove ujme so spremenile duhovno obli\u010dje slovenskega \u010dloveka.\u00a0 A \u0161e vedno so pou\u010dne cvetke iz vrtov bl. Antona Martina Slom\u0161ka:<\/p>\n