\u00bbVsi se neko\u010d snidemo tam gori. Da, to verujem\u00ab Feuerbach (svoji materi)
\nNajlep\u0161e v \u00bbFilozofski oporoki\u00ab, ki jo je izpisal znameniti apologet kr\u0161\u010danstva, profesor na razli\u010dnih univerzah v Franciji, nazadnje na dr\u017eavni univerzi Sorboni v Parizu Jean Guitton(1901-1999), so besede, ki jih polaga na usta sv. Terezije iz Lisieuxa, Terezije Deteta Jezusa:
\n\u00bbBo\u017ejemu Srcu sem vse podarila \u2026 Umreti iz Ljubezni, to je moje upanje. Ko bom videla, kako pokajo moje vezi, Moj Bog bo moje v\u00e9liko Pla\u010dilo, imeti ni\u010desar drugega no\u010dem. Ho\u010dem, da me v\u017ege ogenj Njegove Ljubezni, ho\u010dem Ga videti in se za vekomaj zdru\u017eiti z Njim; to je moje nebo, to je moja usoda: \u017diveti iz Ljubezni.\u00ab
\nKo je vse kazalo, da bo poslednji sodni zbor neusmiljeno zavrgel zdaj tega, zdaj onega, je sv. Terezija Deteta Jezusa padla na kolena in iztegnila roke k Bo\u017eji Materi. Kristus je dvignil desnico v tisti vzvi\u0161eni kretnji, ki jo je prero\u0161ki Michelangelo uzrl in jo izpri\u010dal, ko je v Sikstinski kapeli naslikal Poslednjo sodbo. Bo\u017eja svetloba je preiskala obto\u017een\u010devo bit, Kristusov pogled je prodrl v njegovo srce. Vsa veli\u010dina se je stalila kot vo\u0161\u010dena gora. Kristus je blagoslovil svojega O\u010deta, nato odprl usta in izrekel sodbo \u2013 \u00bbsodbo\u00ab neskon\u010dno usmiljenega sodnika.
\nSvetniki so na\u0161i zavetniki, so na\u0161i odre\u0161eniki, na\u0161i zagovorniki za nebesa. Koliko krat molimo za svojce, prijatelje, znance, star\u0161e, otroke, pa nam oni vra\u010dajo s trojno mero.
\nSpodbudna in pou\u010dna je zgodba mlade mamice iz Nikaragve. Ko je bila stara devetnajst let, ji je umrl o\u010de. Zanjo neskon\u010dna bole\u010dina, ki ji je zamajala njeno vero, vedno bolj se je oddaljevala od Cerkve. Imela je sina, njegov o\u010de pa je od\u0161el v neznano kam. Ni\u010d manj\u0161a bole\u010dina. Ostala je sama s sinom. Te\u017eko je prena\u0161ala bremena \u017eivljenja, zato se je oddaljevala tudi ljudem. Edino njeno okno v svet je bila televizija. Pretresla jo je neka oddaja. Pogovor z redovnico: o spovedi. Mlado mater je presunilo, to pa tako mo\u010dno, da je \u0161e sama \u0161la k spovedi, v o\u010deh spovednika je za\u010dutila bo\u017eji pogled in bo\u017ejo ljubezen. V hipu je za\u010dutila potrebo, da bi pomagala osamljenim, starim in bolnim ljudem, prina\u0161ala jim je pakete hrane, postala je katehetinja, zanjo so bili najlep\u0161i trenutki, ko je lahko ljudem prina\u0161ala sveto obhajilo \u2013 in njena osamljenost je vedno bolj plahnela. Dotaknila se jo je Bo\u017eja ljubezen, ta pa jo je usmerila k ljubezni do bli\u017enjega. Nelo\u010dljivo sta povezani ljubezen do Boga in bli\u017enjega. Mlada mamica iz Nikaragve ni z besedami oznanjala Bo\u017eje ljubezni, temve\u010d jo je v resnici \u017eivela. Kdor pa jo v resnici \u017eivi \u2013 takih ne pod\u00e9 od nebe\u0161kega praga.
\nNimamo pravih besed, s katerimi bi opredelili kraljestvo svetih \u2013 in popotovanje k temu cilju. Vemo, kar vemo \u2013 in vemo po tem, kar smo v cerkvi sli\u0161ali, ali brali pri imenitnih mislecih. \u00bbOb misli na odhod s tega sveta, sem popolnoma miren,\u00ab je zapisal Goethe, \u00bbzakaj neomajno je moje prepri\u010danje, da je na\u0161 duh neuni\u010dljiv. Podoben je soncu, ki zatone samo za na\u0161 \u010dlove\u0161ki pogled, v resnici pa ne zaide, temve\u010d sveti naprej.\u00ab Vendar je tudi vse, kar vemo o ob\u010destvo svetih zgolj jecljanje.
\nNeki stari o\u010de je pripovedoval zgodbico o svojem vnuku. Ta je v pogovoru ve\u010dkrat obstal in namesto kake razlo\u010dne besede le zamomljal \u00bbe-e-e \u2026\u00ab Ded ga je vpra\u0161al, zakaj to dela. Vnuk mu je odgovoril, da med \u00bbe-e-e \u2026\u00ab premi\u0161lja, kaj bi \u0161e povedal, ker ne ve, kaj naj re\u010de. Ded je vnuku svetoval, naj bo raj\u0161i tiho in z zaprtimi usti premisli, kaj bo povedal. In stari o\u010de dodaja, da je vnuk upo\u0161teval njegov nasvet \u2013 in danes lepo teko\u010de govori.
\nMi lahko samo \u0161e momljamo o nebesih, bla\u017eenih, sre\u010dnih \u2013 kaj drugega ne zmoremo. Na\u0161e v\u00e9denje o svetih, onstranstvu, je podobno tistim besedam, ki jim pravimo ma\u0161ilo, ne zmoremo pravih besed, zato v nedogled uporabljamo\u00a0 izraze: dejansko, v bistvu, dejstvo, pravzaprav, definitivno in podobno. To radi ponavljajo kak\u0161ni politiki, ko ne vedo, kaj bi radi povedali, ali pa sploh nimajo kaj re\u010di, pa si \u017eelijo, da se sli\u0161i njihov glas.
\nSveti Efrem Sirski (303-338), cerkveni u\u010ditelj, po svoji poeziji (20 himen) znan tudi kot \u00bbharfa Svetega Duha\u00ab in \u00bbMarijin pevec\u00ab nam pomaga najti prave besede. Takole je zapisal: \u00bbTo \u017eivljenje je podoba preno\u010di\u0161\u010da. Zapu\u0161\u010damo ga, se razidemo, vsak potuje v svoj kraj, vsak dobro ve, kam vodi njegova pot. Slehernemu je tudi znano, kaj je poslal naprej: molitev s solzami ali pre\u010dute no\u010di ali petje psalmov s skesanostjo, ali odpoved pozemeljskim re\u010dem, ali nehlinjeno ljubezen in hrepenenje po Kristusu. \u010ce je vse to poslal pred seboj, potem je lahko dobre volje, zakaj domov odhaja v miru.\u00ab
\nPrepri\u010dljivo nas pou\u010duje tudi najve\u010dji med pisatelji Fjodor Mihajlovi\u010d Dostojevski. Na usta Trofimovi\u010da v romanu\u00a0 Besi je polo\u017eil naslednje besede: \u00bbMoja nesmrtnost je \u017ee zato potrebna, ker Bog ne bo hotel narediti krivice, da bi ogenj ljubezni do njega, ki je zagorel v mojem srcu, do kraja pogasil. Ljubezen je ve\u010d kot \u017eivljenje, ljubezen je krona \u017eivljenja, kako naj ne bi bilo \u017eivljenje podlo\u017eno ljubezni.\u00ab
\nIz krika po ve\u010dnosti, po Bo\u017eji ljubezni, se je na smrtni postelji Tonetu Pav\u010dku porodila \u0161e zadnja pesem, ki ji je dal naslov \u00bbAngel za srce\u00ab. Tako razumem prvo kitico te pesmi: \u00bbPovsod, tu in zdaj in vekomaj ljudje \/ govore \u2013 srce, srce me boli, ah to srce! \/ Nih\u010de ga ne vidi, nih\u010de ga ne otipa, pa vsi \/ v en glas govore: srce me je izdalo. \/\u00a0 Samo \u0161e malo pa bo ope\u0161alo, samo \u0161e malo \/ in bo obstalo. To srce in v njem tiso\u010de zgodb \/ in tiso\u010d prigod, to srce tiso\u010dkrat \/ prebodeno s strelico bo\u017ejo, \/ a bo\u017eje je obstalo in spet nadaljevalo svoj kri\u017eev pot.\u00ab
\nNaj Bo\u017eja sled v nas nikoli ne zamre!<\/p>\n