Dana\u0161nji evangeljski odlomek se lepo navezuje na v\u010deraj\u0161nji dan bolnikov: Jezus ozdravi gobavca in tako poka\u017ee, da mu nobena stiska ni tuja. Ne gre le za bolezen, ki na tak ali druga\u010den na\u010din zadene vsakega \u010dloveka, ampak je veliko bolj pomembno, kaj storiti, da bolni ne bodo izklju\u010deni, da ohranijo svoje \u010dlove\u0161ko dostojanstvo. Ustavimo se zato ob dana\u0161njem odlomku bolj podrobno, da bomo la\u017eje razumeli, kako ravnati z bolniki, kako jim biti blizu, kako ohranjati in varovati \u010dlove\u0161ko dostojanstvo, saj se pogosto dogaja, da so bolni le ena od \u0161tevilk, ne pa ljudje, ki ohranjajo svoje dostojanstvo kljub slabi zunanjosti.
\nV Jezusovem \u010dasu so bili gobavci izklju\u010deni in izlo\u010deni iz javnega \u017eivljenja. Zaprli so jih v jame, dale\u010d od ljudi, s prepovedjo, da se smejo vrniti med ljudi s predhodnim spri\u010devalom duhovnika, da je bolnik zares zdrav. Ne gre le za vpra\u0161anje higiene, ampak tudi za religiozni vidik, saj so gobavca smatrali za \u00bbudarjenega od Boga\u00ab, torej velikega gre\u0161nika, ki je sam kriv za svoje stanje. Kdor se je takemu \u010dloveku pribli\u017eal, kdor se ga je dotaknil, je bil ne\u010dist, kot da bi se dotaknil trupla.
\nTa predpis najdemo v 3 Mz: \u00bbGobavec, ki ima na sebi bolna mesta, naj nosi pretrgana obla\u010dila, naj ima razmr\u0161ene lase, naj zakriva brke in naj kli\u010de: ‘Ne\u010dist, ne\u010dist!’ Vse dni, dokler je bolan, naj prebiva lo\u010deno; zunaj tabora naj bo njegovo bivali\u0161\u010de!\u00ab (3 Mz 13, 45-46).
\nEden teh \u017eivih \u00bbmrli\u010dev\u00ab ni \u017eivel v predpisanem okolju, dale\u010d od ljudi, temve\u010d je pri\u0161el k Jezusu, vrgel se je pred njim na kolena in ni klical \u00bbne\u010dist, ne\u010dist!\u00ab, ampak je Jezusa rotil: \u00bb\u010ce ho\u010de\u0161, me more\u0161 ozdraviti.\u00ab\u00a0 S to gesto in s temi besedami je pokazal, kaj zares pomeni verovati, namre\u010d \u00bbtvegati s svojo poni\u017enostjo\u00ab.
\nJezus se je zna\u0161el pred dejstvom, ki bi vernega Juda gotovo \u0161kandaliziralo, sam pa ni mogel Mz predpisa povezati z Bo\u017ejim na\u010drtom in s svojo dobroto. Bo\u017eji stvariteljski na\u010drt mora uni\u010diti korupcijo in slabe stvari, do katerih je privedel greh. Vse, kar prihaja iz Bo\u017ejih rok je lepo in dobro, zato se je proti bolezni treba boriti.
\nTa \u017eivi \u00bbmrli\u010d\u00ab se je Jezusu zasmilil globoko v srce in Jezus je naredil nekaj nepojmljivega: stegnil je roko in se ga je dotaknil. Ni bila dovolj beseda, tudi geste so potrebne, kot se to dogaja pri vseh zakramentih. Dotakniti se, je ve\u010d kot podariti \u010dloveku zdravje z besedami, pomeni namre\u010d: potegniti \u010dloveka iz njegovega prej\u0161njega stanja, ki je povezano s slabim in z grehom in ga postaviti v stanje milosti, ko mu je vse odpu\u0161\u010deno, ko ni ve\u010d zaznamovan, ampak je svoboden Bo\u017eji otrok. Jezus se ni nalezel bolezni, ampak nasprotno, podaril je zdravje drugemu.
\nIn tedaj se je zgodilo nekaj posebnega: Jezus je bil verjetno zlomljen v svojih \u010dustvih, ni mogel uskladiti Bo\u017ejega na\u010drta s kruto realnostjo, zato je naredil \u010dudno, nerazumljivo potezo: ozdravljenega je jezno poslal ven in mu zabi\u010dal: \u00bbGlej, da nikomur ne pove\u0161 o tem!\u00ab Tudi Jezus je \u010dutil, kako lahko dolo\u010deni zakoni in predpisi utesnjujejo, da postajamo paragrafarji, ne pa ljudje s \u010dute\u010dim srcem. Govorica srca je namre\u010d druga\u010dna od govorice razuma; razum je prera\u010dunljiv, gleda le \u010dlovekovo dobro, srce pa vidi stisko in se ne da pomiriti, dokler \u010dlovek ne poka\u017ee svojega dostojanstva, ki je v dobroti, solidarnosti in zaupanju.
\nOzdravljeni bi se sedaj moral najprej javiti duhovniku, da bi dobil bolni\u0161ki izvid in s tem zagotovilo, da se sme vrniti med normalne ljudi. Ravnal pa je druga\u010de: takoj je \u0161el med mno\u017eico in za\u010del vsem govoriti, kdo ga je ozdravil. In njegove besede niso bile besedi\u010denje, ampak so se spremenile v dogodek: ljudje so mu verjeli in so za\u010deli mno\u017ei\u010dno prihajati k Jezusu. Navdu\u0161enje ozdravljenega je bilo tako veliko, da so drugi za\u010dutili v sebi dovolj mo\u010di in so pri\u0161li k Jezusu, da ga sli\u0161ijo, vidijo, otipajo.
\nKak\u0161en nauk lahko potegnemo iz dana\u0161njega evangelija:<\/p>\n