Vsak oto\u017eno hodi svoj kri\u017eev pot, ple\u0161e svoj kalvarijski tango \u2013 od zibelke do groba, od otro\u0161tva do odraslosti.
\nIz mojega spomina se v\u010dasih utrnejo kot zvezdni \u017earki imena znanih duhovnikov, ki sem jih sre\u010deval, z njimi \u017eivel in kramljal, poslu\u0161al njihove pripovedi. Nosili so svoj kri\u017e. Danes vem, da ga niso nosili le zase, temve\u010d tudi\u00a0 za druge. \u010cas je prekril njihova imena, a ne za vedno. Svoje napore in kreposti, \u017ertve in molitve, svoje trpljenje in \u017eulje, umiranje in smrt\u00a0 so vgradili v temelje duha, iz katerega \u017eivimo \u0161e dandana\u0161nji.
\n\u00bb\u017divljenje je vredno \u017eivljenja, \u010de \u017eivimo drug z drugim v prijateljskih vezeh. Ko pa se drug drugemu odtujujemo, izgubljamo tudi vero v Boga. Le kako naj Boga \u010dastimo samo v kamrici svojega srca: Pot k Bogu gre vendar prek \u010dloveka.\u00ab Tako me je nagovoril likovni umetnik, duhovnik. Drugi duhovnik je prepotoval domala ves svet, v svoj objektiv je ujel mnogotera \u010dudesa bo\u017ejega stvarstva, nad 30.000 dia-projekcij je govorilo o Stvarnikovi navzo\u010dnosti v svetu. Brskal, tipal je, da bi se o njej prepri\u010dal. Samotar pod Gorjanci me je vedno znova presene\u010dal z vpra\u0161anjem: Ali se bo slovenski narod kot celota zveli\u010dal? \u00bbK meni so prihajali vse vrste ljudje, vsak s svojo osebno stisko, z bole\u010dino, razdvojenostjo, razo\u010daranji, brezupnostjo. Jaz pa sem z njimi kramljal kot \u010dlovek in duhovnik v enem kosu, kot enovito bitje: teolog, filozof, profesor, pedagog, pisatelj, akademik, doktor znanosti, ljubitelj narave, a predvsem kot ljubitelj ljudi v stiski.\u00ab Tako me je prepri\u010deval veliki Slovenec in kristjan akademik Trstenjak. \u010cutil sem v njem Simona iz Cirene, popotnika, ki je Jezusu pomagal kri\u017e nositi, kot jeruzalemske \u017eene, za katere je Jezus v najhuj\u0161i preizku\u0161nji zmogel izre\u010di iz srca porojeno tola\u017eilno besedo.
\nKam je merila poslednja misel duhovnika iz Preske, ko so ga 21. septembra 1951, ob 1. uri po polno\u010di glasovi dveh neznancev zvabili k oknu, \u010de\u0161 mudi se, mudi se,\u00a0 umirajo\u010di prosi poslednje maziljenje, potem pa je ob \u0161tirih smrtonosnih strelih oble\u017eal v mlaki krvi. Kam je merila poslednja misel 112 duhovnikov, pobitih v drugi svetovni vojni (od kogar koli \u017ee), kako je ob\u010dutilo te\u017eo kri\u017ea 200 slovenskih duhovnikov, ki so jih \u00bbljudska sodi\u0161\u010da\u00ab v povojnih letih poslala v dolgoletne zapore? To je bil njihov kri\u017eev pot.
\nKo se danes spominjam Avgu\u0161tina Jakoba, velikega mo\u017ea, razsodnega, krepostnega, premo\u010drtnega salezijanskega duhovnika tukaj pod Golovcem, stopa pred mene njegova trpka pripoved \u2026 Mnogi duhovniki, bogoslovci so zapustili Slovenijo, vsaj 90 po \u0161tevilu, trupla drugih so kon\u010dala v breznih \u00bbnevesekje\u00ab. V svet, v neznano kam so od\u0161li. Tam, mi je pripovedoval, sem z bole\u010dino v srcu gledal, kako tovornjaki odva\u017eajo nove tiskarske stroje in kar je bilo drugih nepremi\u010dnin. Ne vem, h kateri postaji kri\u017eevega pota, bi ga postavil? Ne morem verjeti, da je zmogel pre\u017eiveti kalvarijski tango prvi rakovni\u0161ki \u017eupnik Martin Jur\u010dak. Govoril mi je: Na praznik pomorjenih nedol\u017enih otrok, po bo\u017ei\u010du leta Gospodovega 1945, me je \u00bbljudska oblast\u00ab odvedla v ljubljanske zapore z utemeljitvijo, da sem skrival oro\u017eje, da sem mladino odvra\u010dal od \u00bbudarni\u0161kega dela ob nedeljah\u00ab, samo za kratek \u010das greste z nami \u2013 in ta \u00bbkri\u017eev pot\u00ab\u00a0 je trajal kar osem let. Prestajal sem te\u017eke \u010dase, toda ni\u010d ni moglo skaliti moje \u017eivljenjske vedrine. V zaporih smo prepevali, veliko molili, brali Sveto pismo; bilo je veliko smeha. Duhovniki smo sprejemali tista leta kot Bo\u017eji dar kri\u017ea, s pesmijo smo si v je\u010do priklicali neprecenljivo notranjo svobodo in veselje. Iz tistega svojega kri\u017eevega pota mi je Jur\u010dak pripovedoval: \u00bbV Gospodu je na\u0161a mo\u010d! Sem \u0161e kako dobro razumel psalmista. Malodu\u0161nosti nisem poznal, nih\u010de je ni mogel od\u010ditavati iz mojih dr\u017e, z mojega obraza, iz pogovorov. Zakaj bi si delali skrbi, saj smo vendar v Bo\u017eji roki, On, ki nas je priklical v \u017eivljenje, nas bo z neizmernim veseljem sprejel ob koncu na\u0161e \u017eivljenjske poti.\u00ab \u017divljenjski kri\u017eev pot je pisatelju Kozarju narekoval za \u017eivljenje plemenite misli: \u00bbMnogo mora v na\u0161em \u017eivljenju umreti, da najdemo sebe in se osvobodimo. Mnogo nam mora biti odvzeto, da nam ne skali pogleda in ne i\u0161\u010demo svojega cilja zunaj sebe, ampak v sebi, v svoji du\u0161i, da znamo ceniti to enkratno, na zunaj malo pomembno \u017eivljenje, ki pa je vendar tako dragoceno in sveto prav zato, ker je enkratno in se vsem dolgem bivanju teh neskon\u010dnih svetov, ki sijejo nad nami, nikdar ve\u010d ne ponovi\u00ab (Pajkova mre\u017ea). Berem zapis iz davnih \u010dasov kot odmev na tragedijo, ko je osem ljudi na\u0161lo smrt pod ru\u0161evinami cerkve. \u00bbMolil sem za blagor du\u0161 vseh osmih \u017ertev. Molil sem tudi za \u017eeno v \u010drnini, ki se je verjetno prav namenoma udele\u017eila prve ma\u0161e v novem sveti\u0161\u010du s kraja, kjer je njen mo\u017e, o\u010de \u0161estih otrok, izgubil \u017eivljenje. Spet sem jo hotel najti s pogledom. Bila je globoko zbrana. Morda je mislila na mo\u017ea, na otroke, posebno na najstarej\u0161ega sina. Saj je tudi v teh mislih bila iskana molitev. Morda pred njo ta hip ple\u0161ejo temne sence nepozabnega dogodka, ki je uni\u010dil skoraj sleherno upanje. \u0160estero otrok! Moj Bog, kdo jih bo hranil, se je takrat spra\u0161evala. Kdo jim bo prislu\u017eil kruh, obleko? In vsi so \u0161e majhni. Kdo mi bo pomagal pri delu na polju? Ali bom za vse sama? Bom zmogla? Da, sama in dobri ljudje! Neustra\u0161eno bom \u0161la naprej. Ne bojim se \u017eivljenja in ne trpljenja. Kri\u017e, kakor ga je nosil Kristus, bom z bo\u017ejo pomo\u010djo nosila tudi sama. Na mo\u017ea ni pozabila, toda na njegovo smrt gleda danes s svetlej\u0161imi o\u010dmi, vdana v Bo\u017ejo voljo \u2026\u00ab
\nVsak hodi svoj kri\u017eev pot. Za Kristusa je re\u010deno, da je pod te\u017eo kri\u017ea trikrat padel, mi pa za njim ne\u0161tetokrat. Ko so nam predlagali, naj se rodimo, nam niso povedali, kak\u0161en je ta svet, brez turisti\u010dnih prospektov smo \u0161li v neznano in se ne\u0161tetokrat opekli. Duhovito, hudomu\u0161no, \u010deprav ne preve\u010d pou\u010dno se kon\u010duje\u00a0 srbska ljudska pesem z naslovom Molitva ciganina: \u00bbVeliki si, moj Bo\u017ee! Niko nije kao ti. U\u010dini ljubav nesre\u010dnom Ciganinu. Neka sav svet pomre, a ti, Bo\u017ee, po\u017eivi. Pa pamet u glavu kada iznova svet stvara\u0161.\u00ab Brez prevoda.<\/p>\n