Za praznik Povi\u0161anja Svetega kri\u017ea 14. september ni bil slu\u010dajno izbran. Na ta dan so bile v javno \u010de\u0161\u010denje izpostavljene relikvije Jezusovega kri\u017ea, ki bi ga naj na\u0161la cesarica sv. Helena, mati cesarja Konstantina. Praznik sloni tudi na Jezusovih besedah iz Janezovega evangelija: \u00bbKo bom povzdignjen (povi\u0161an) z zemlje, bom vse pritegnil k sebi.\u00ab<\/p>\n
Skoraj tri sto let po Jezusovi odre\u0161ilni smrti je bil njegov grob na Kalvariji zasut in sveti kri\u017e zakopan globoko v zemljo. Ko je cesar Konstantin leta 312 premagal nasilnega Maksencija in je dal kristjanom svobodo, je cesarjeva mati Helena pri\u0161la v Jeruzalem, da bi po\u010dastila tiste svete kraje, kjer je Odre\u0161enik trpel in umrl. Dala je odstraniti znamenja poganstva in velela kopati tam, kjer bi po pripovedovanju moral biti Gospodov grob in kri\u017e. Res so oboje na\u0161li. Konstantin je dal nad Gospodovim grobom sezidati veli\u010dastno cerkev, ki so jo posvetili 14. septembra leta 335. Tega dne so relikvijo svetega kri\u017ea prvi\u010d izpostavili v slovesno \u010de\u0161\u010denje. Od tedaj so vsako leto ta dan v Jeruzalemu praznovali Povi\u0161anje svetega kri\u017ea. Pobo\u017ena romarica Silvija, ki se je okoli leta 385 mudila v Jeruzalemu, pi\u0161e: \u00bbZa 14. september se ve\u010d dni zgrinjajo mno\u017eice redovnikov, duhovnikov in vernikov iz vseh de\u017eel. \u0160kofov pride najmanj \u0161tirideset do petdeset. Ljudem se zdi, da gre\u0161i, kdor ta dan ne pride v Jeruzalem, pa bi lahko.\u00ab<\/p>\n
Leta 614 so Jeruzalem osvojili poganski Perzijci. Oplenili so cerkve in pobrali iz njih zlato, srebro in drage kamne. Cerkev bo\u017ejega groba so za\u017egali, relikvijo svetega kri\u017ea pa odnesli s seboj. Bizantinski cesar Heraklij je zbral vojsko in je Perzijce premagal. Umakniti so se morali iz Svete de\u017eele in vrniti ukradene zaklade, najprej pa so morali izro\u010diti relikvijo svetega kri\u017ea. Cesar ga je sam nesel v Jeruzalem. Ogrnjen je bil v \u0161krlatni pla\u0161\u010d, ki je bil pretkan z zlatom in posut z biseri. Ko je sprevod pri\u0161el do vrat, ki zapirajo pot na Golgoto, cesar ni mogel naprej, neka nevidna sila ga je zadr\u017eevala. Tedaj mu je \u0161kof Zaharija dejal: \u00bbJezus je po tej poti nesel kri\u017e ubog in poni\u017een. Heraklij, pomisli, ali si mu v tej svoji sijajni obleki vsaj malo podoben?\u00ab Tedaj je cesar oblekel revno haljo in je bos brez te\u017eav s kri\u017eem na rami \u0161el na Golgoto. V spomin na ta dogodek so \u0161e slovesneje praznovali Povi\u0161anje svetega kri\u017ea.<\/p>\n
Kaj si mislimo, ko se zazremo v kri\u017e?\u00a0 Zakaj je kr\u0161\u010danstvo povezano prav s kri\u017eem? Ali ne bi bil kak\u0161en drug na\u010din na\u0161ega odre\u0161enja bolj\u0161i? Vpra\u0161anja ostanejo brez odgovorov, dokler se zana\u0161amo na \u010dlove\u0161ko logiko. Jezus je hotel biti odre\u0161enik na druga\u010den na\u010din, kot smo pri\u010dakovali. Vsemu, kar je pomenilo pohuj\u0161anje, je dal pravo vrednost in tako je kri\u017e postal znamenje na\u0161ega upanja.<\/p>\n
Bog po na\u0161ih \u017eeljah namre\u010d ni ve\u010d Bog, ampak nekaj, kar smo si sami ustvarili. Bo\u017eja logika je druga\u010dna od \u010dlove\u0161ke. On najbolj ve, kaj mi potrebujemo: tudi kri\u017e, ki nas postavi na realna tla in je lahko za nas pravi blagoslov. Preko kri\u017ea nas vodi v pravo sre\u010do velikono\u010dnega jutra. Marsikdo brez kri\u017ea ne bi mogel spoznati dragocenosti in veli\u010dine svojega \u017eivljenja. Mnogi se po hudi preizku\u0161nji po\u010dutijo prerojeni in spoznajo, da je ta preizku\u0161nja bila potrebna in jih je pripeljala do novega, neprecenljivega spoznanja, da \u017eivljenje, kot so ga \u017eiveli prej, ni bilo pravo \u017eivljenje, ker ni imelo du\u0161e. Prav kri\u017e bolezni ali kak\u0161ne druge te\u017eke preizku\u0161nje jim je pomagal, da so odkrili pravo vrednost \u017eivljenja. Odkrili so, da je le ljubezen tista, ki daje \u017eivljenju du\u0161o in pogled v lep\u0161o prihodnost.<\/p>\n
Nam kristjanom je praznik Povi\u0161anja svetega Kri\u017ea opomin, da pobo\u017eno po\u010dastimo podobo svetega kri\u017ea. Najslovesneje to opravimo na veliki petek, spominski dan Jezusove smrti. V vsaki kr\u0161\u010danski hi\u0161i naj bi bil kri\u017e na vidnem mestu. Pod kri\u017eem naj bi se dru\u017eina zbirala k skupni molitvi. Ob kri\u017eu naj bi se njeni \u010dlani u\u010dili resni\u010dne ljubezni, ki je darovanje za druge. Kadar gremo mimo znamenja kri\u017ea, ki stoji ob poti, naj pogled nanj obudi v na\u0161em srcu misel hvale\u017enosti za dar odre\u0161enja.<\/p>\n
Na kratko in prav preprosto po\u010dastimo sveti kri\u017e, kadar se pobo\u017eno pokri\u017eamo. Verni ljudje vsak dan in vsako pomembno opravilo za\u010denjamo z znamenjem kri\u017ea. Navadno pri tem izgovarjamo besede: \u00bbV imenu O\u010deta in Sina in Svetega Duha. Amen.\u00ab Prav to ima v mislih \u010dlovek, ko re\u010de: “Sveti kri\u017e bo\u017eji!”, ali pa tudi: “V bo\u017ejem imenu!” ko se loti kak\u0161nega dela.<\/p>\n
Naj bo \u00bbBog in sveti kri\u017e bo\u017eji\u00ab na za\u010detku vsakega na\u0161ega dne, vsake na\u0161e poti \u2026 tudi, ko zamesimo kruh in ga porinemo v pe\u010dico. Kajti: kot je na\u0161e telo znamenje kri\u017ea, je kruh znamenje daritve.<\/p>\n