<\/p>
Da bi bili vsi eno
Ko klepetamo drug z drugim, navadno re\u010demo: \u00bbBil sem pri prijatelju. S sodelavcem sva \u0161la k njemu na kozar\u010dek.\u00ab Jezus pa se je v molitvi obrnil na O\u010deta takole: \u00bbDa bi bili vsi eno, kakor si ti, O\u010de, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju!\u00ab Malo \u010dudno se nam zdi govoriti, da \u00bbsi v nekom\u00ab. Hkrati pa dobro vemo, da je \u010dlovek poln samo, ko je nekaj \u00bbv njem\u00ab, ne pa poleg njega. To pomeni, da si z nekom eno na tak na\u010din, da se z njim zlije\u0161, da enako mislita, \u010dutita, reagirata, delata. To pomeni, da sta neke vrste drug drugemu dom. Pri najglobljih odnosih gre za to, da si \u00bbv\u00ab, ne samo, da si poleg, da si blizu, da si v stiku, temve\u010d da si v drugem v vsem, kar te dolo\u010da in oblikuje kot \u010dloveka. Iz ne\u010desa je treba rasti. Jezus je bil tako povezan z O\u010detom, da sta bila eden v drugem, da sta bila popolnoma eno.
Jezusova \u017eelja, da bi bili tudi mi eno, kakor sta on in O\u010de eno, je v dana\u0161njem \u010dasu za ve\u010dino stra\u0161ljiva. Mi i\u0161\u010demo na vsakem koraku enkratnost, neponovljivost in zato se vsak posameznik boji za svoj obstoj. Jezus vidi enost z O\u010detom kot edini pravi na\u010din, kako lahko pri\u010dujemo za svet, ki se oddaljuje od Boga. \u010ce ni tako, smo se lotili re\u0161evanja na napa\u010dnem koncu. Jezus vidi re\u0161itev vseh te\u017eav v tem, da se naslonimo na O\u010deta. Za sodobnika pa je temeljno vpra\u0161anje, ali bo na\u0161el zase dovolj prostora pod soncem, ali bo sposoben zablesteti pred drugimi.
Kak\u0161na je na\u0161a praksa? Fant in dekle imata vsak svoje hobije, svoje sanje, svoje prijatelje. Mo\u017e in \u017eena imata vsak svoje predstave o hi\u0161i, ki jo \u017eelita zgraditi, o otrocih, katero izven\u0161olsko dejavnost naj si izberejo. Vsak si po svoje predstavlja skupno \u017eivljenje in \u0161e marsikaj. Vsak ima svoj na\u010drt, kako bo uspe\u0161en in sre\u010den. Ker je tako, marsikje pride do razdora in se razidejo.
Biti v O\u010detu kot je Jezus v O\u010detu pomeni, da se je treba spusti v izvir \u017eivljenja. Ta izvir je Bog, kajti od njega prihaja \u017eivljenje, on si je zamisli vsakega od nas in k njemu se vra\u010damo. Ko se potopimo v izvir \u017eivljenja, bodo na\u0161e ideje prave, \u017eiveli bomo na pravi na\u010din.
Spomnimo se na Adama in Evo: imela sta vse pred seboj, le od drevesa spoznanja naj bi ne jedla. Prav nad tem drevesom sta hotela imeti oblast. In mi, potomci prvih star\u0161ev, smo vedno pred veliko sku\u0161njavo, da bi sami postali sredi\u0161\u010de raja, sredi\u0161\u010da spoznanja dobrega in slabega. Vsi se bojimo, da bomo z druga\u010dnim ravnanjem izgubili del sebe. Jezus pa nam zagotavlja, da takrat, ko smo eno z Njim in z O\u010detom, ne bomo ni\u010d izgubili. Strah, ki se mu prepu\u0161\u010damo nas vedno vodi vstran od pravega \u017eivljenja. Namesto, da bi razmi\u0161ljali, kako bomo \u010dim lep\u0161e \u017eiveli skupaj, se trudimo, kako bomo \u010dim prej \u0161li vstran in si \u010dim ve\u010d privo\u0161\u010dili. Namesto, da bi gradili topel dom in se potrudili za dobre temelje, se star\u0161a prepirata o tem, kak\u0161na bo kuhinja in kak\u0161ne bodo okenske police. Namesto, da bi gradili dru\u017ebo, v kateri bo dovolj prostora za vsakega, se prepiramo, kdo bo prevzel ta ali oni polo\u017eaj.
Edinost in enkratnost nista dve razli\u010dni smeri, ki se oddaljujeta druga od druge, ampak se med seboj dotikata. Bog je prvi, ki je poskrbel za na\u0161o enkratnost: ostal je med nami, vsak dan nas krepi z razli\u010dnimi milostmi, da bi mi lahko zajemali z veliko \u017elico. Na\u0161a prava enkratnost je v tem, da se oklenemo Jezusa, ki je med nami samo zato, ker je na\u0161 odre\u0161enik, ker nam samo on zagotavlja polnost \u017eivljenja.
Jezus je imel pri zadnji ve\u010derji dolgo molitev in pro\u0161njo k O\u010detu, da bi se vsi kristjani ljubili med seboj in bili med seboj \u010dim bolj edini, kljub razli\u010dnosti. Vsakdo od nas je enkraten in s tem razli\u010den, s svojim lastnim mnenjem. Ta razli\u010dnost pride do izraza vsepovsod, v krogu prijateljev, znancev, sodelavcev, v dru\u017eini, v \u017eupniji. Kljub razli\u010dnosti pa se moramo zediniti v osnovnih vpra\u0161anjih glede vere in spo\u0161tovati temeljno zapoved, o kateri Jezus pravi: \u00bbKakor sem vas ljubil jaz, se tudi vi ljubite med seboj.\u00ab
To pa je sposoben le tisti, ki ve, da je ljubljen. Samo tisti, ki se zaveda, da je ljubljen, je sposoben ljubiti brate in sestre tako, kot jih ljubi Bog. V svoji ljubezni postaja vedno bolj podoben Njemu, je vedno bolj v Njem in eno z Njim. Ker je eno z Bogom, se zna veseliti vsega, kar mu Bog podarja: lepot \u017eivljenja, katerih je dele\u017een; bratov in sester, ki mu jih Bog po\u0161ilja na njegovo pot. Kdor resni\u010dno ljubi v njih ne vidi tekmecev, ki ogro\u017eajo njegovo prvenstvo pri Bogu in pri ljudeh. Kdor je v Bogu, zavra\u010da zavist in ljubosumje, ki razdeljujeta, ranita in povzro\u010data trpljenje. Dela ravno nasprotno: veseli se darov svojih bratov in sester, njihove razli\u010dnosti in mnogoterosti in skupaj z njimi gradi Bo\u017eje kraljestvo v svetu, v katerem je samozadostnost na vrhu lestvice.
\u017dupnik Branko Bala\u017eic SDB<\/p> Leto C Nedeljska meditacija Velikono\u010dni \u010das <\/span>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"