Odkrivanje samega sebe je trdo delo, a nujno potrebno. \u010clove\u0161ko srce je podobno globokemu prepadu, te\u017eko ga je razumeti in do konca razkriti. Morda pa preve\u010d kompliciramo, kajti dovolj je, da smo pozorni na to, kar delamo: na na\u0161e odlo\u010ditve, na\u0161e obna\u0161anje in reakcije, ki so lahko zelo zgovorne. \u010ce smo dovolj pozorni, si moramo priznati, da pogostokrat no\u010demo videti tega, kar delamo. Vsakdanje \u017eivljenje nas stalno izziva in preizku\u0161a, zato smo vedno podobni \u0161tudentu, ki vsake toliko \u010dasa pi\u0161e test, vendar ne vedno z namenom, da bo videl, kak\u0161no oceno bo dobil, ampak bolj z namenom, da vidi, kako dale\u010d je pri\u0161el in koliko poti je \u0161e pred njim.<\/p>\n
Jezusove sku\u0161njave, o katerih govori Matej v dana\u0161njem evangeliju, so tak\u0161en test. Njegova prva preizku\u0161nja je povezana s preizku\u0161njo Eve in Adama v raju; povezana je s hrano, z najbolj vsakdanjim po\u010detjem. Na\u0161 vsakdan je prepleten s pri\u010dakovanji, potrebami, prepri\u010danji in odnosi, kjer nas kralj teme stalno preizku\u0161a. To se ne dogaja le na ravni na\u0161ega telesnega pre\u017eivetja, ampak prehaja v duhovne sfere, ko je na preizku\u0161nji na\u0161 odnos z Bogom. Zato je zelo pomembno, da se od \u010dasa do \u010dasa umaknemo, da si vzamemo \u010das za pu\u0161\u010davo, ko se ustavimo, se odpovemo hrani, ki je pred nami in si vzamemo \u010das za razmislek, kaj bi zares radi zau\u017eili. Na razpolago imamo toliko stvari, da te\u017eko izberemo tisto, kar bi zares z u\u017eitkom pojedli in zavrnemo stvar, ki bi nam lahko \u0161kodila.<\/p>\n
Za Jezusa je pu\u0161\u010dava pomenila test vseh pri\u010dakovanj, ki so jih imeli ljudje o odre\u0161eniku, ki so ga \u017eeljno pri\u010dakovali: ali naj uresni\u010di njihova pri\u010dakovanja in za\u010dne delati v skladu s podobo, ki si jo je mno\u017eica ustvarila o njem, ali pa naj bo to, kar je: Bog in popoln \u010dlovek. To je pravi razlog, da se je po svojem krstu odpravil v pu\u0161\u010davo, si vzel \u010das zase in za razmislek, kaj ho\u010de biti. Pu\u0161\u010dava in bivanje v njej \u0161tirideset dni in \u0161tirideset no\u010di je zares pravi \u010das za razmislek, na kak\u0161en na\u010din bo blizu ljudem zaradi katerih je pri\u0161el na zemljo. Hkrati teh \u0161tirideset dni prikli\u010de v spomin \u0161tiridesetletno pot izvoljenega naroda v obljubljeno de\u017eelo.<\/p>\n
Hudobni duh Jezusa izziva za navedki iz starozavezne postave. S tem ga ho\u010de testirati, kako se bo dr\u017eal judovske duhovne prakse. Re\u010deno bolj preprosto: izjasni se, ali bo\u0161 sledil Bogu ali bo\u0161 Boga zavrgel in se oklenil svojih zamisli. Za Jezusa ta preizku\u0161nja ni bila enostavna kot za Evo ni bila enostavna odlo\u010ditev v raju, kako naj se odlo\u010di na laskavo prigovarjanje hudobnega duha v podobi zapeljive ka\u010de.<\/p>\n
Kaj se je dogajalo v raju? Ka\u010da je Evo vpra\u0161ala: \u00bbAli je Bog res rekel, da ne smeta jesti z nobenega drevesa v vrtu?\u00ab Eva ni vedela jasnega odgovora, bila je zmedena, kajti ona je bila ustvarjena za Adamom in zato ni sli\u0161ala Bo\u017eje razlage o tem, kaj se sme in kaj ne, kaj je dovoljeno in kaj je prepovedano. Da ne smeta jesti sadu z drevesa sredi vrta, je sli\u0161ala od Adama. Eva je, tako kot se pogostokrat zgodi nam, spoznala Bo\u017eje naro\u010dilo iz druge roke in tato je to, kar vemo, \u017ee prikrojena resnica, v skladu \u00bbrekla \u2013 kazala\u00ab. Zato je hudobni duh izkoristil Evino zmedo, da je lahko lansiral zmotno trditev o Bogu, ki ho\u010de narediti \u010dloveka za svojega podlo\u017enika. Hudobni duh zamol\u010di zadeve, ki jih je Bog dal v raju na razpolago in izpostavi le eno stvar, ki je pridr\u017eana samo Bogu: \u00bbNikakor ne bosta umrla! V resnici Bog ve, da bi se vama tisti dan, ko bi jedla z njega, odprle o\u010di in bi postala kakor Bog, poznala bi dobro in hudo!\u00ab<\/p>\n
Eva in Adam sta podlega sku\u0161njavi, Jezus pa je vse sku\u0161njave premagal. Kako mu je to uspelo?<\/p>\n
V prvi sku\u0161njavi hudobni duh Jezusa sku\u0161a, da bi najprej mislil nase: \u00bbIz teh kamnov si pri\u010daraj kruh! Saj si vendar la\u010den, v pu\u0161\u010davi si dale\u010d od ljudi, zato nih\u010de ne bo vedel, da si svoj post prekinil z eno malico. Pote\u0161i svojo veliko \u017eeljo! Postrezi si!\u00ab Tudi mi smo pogostokrat v sku\u0161njavi, da najprej pomislimo nase. To ne pomeni, da drugih ne maramo, ampak, naprej se jaz najem in potem bo\u0161 ti na vrsti! Jezus zavr\u017ee logiko privilegija: ho\u010de jesti, ko jedo drugi in skupaj z drugimi.<\/p>\n
Druga sku\u0161njava je povezana z odnosom do Boga. Ko imamo z nekom dobre odnose, \u017eelimo to izkoristiti: \u00bbVrzi se dol! Bog te ima rad, zato se ti ne bo zgodilo ni\u010d hudega!\u00ab Kaj naredi otrok: me\u010de se po tleh, vpije in joka ter tako preizku\u0161a star\u0161a, kaj lahko dose\u017ee s tem svojim po\u010detjem. Kak\u0161en ostane vse \u017eivljenje tak\u0161en razvajen otrok, ki si ljudi, s katerimi \u017eivi, naredi za svoje slu\u017eabnike. Jezusov odgovor je zelo jasen: \u00bbNe preizku\u0161aj Gospoda, svojega Boga!\u00ab Re\u010deno bolj preprosto: \u00bbPri\u0161el sem, da bom jaz slu\u017eil drugim, zato no\u010dem narediti Boga za svojega slu\u017eabnika!\u00ab<\/p>\n
Tretja sku\u0161njava je najbolj sleparska: dose\u010di dober rezultat z gre\u0161no logiko. Hudi\u010d pravi Jezusu: \u00bbVse to ti dam, \u010de pade\u0161 predme in me moli\u0161.\u00ab Kolikokrat sprejemamo razli\u010dne kompromise in zami\u017eimo na eno oko, \u010de\u0161, saj se bo vse dobro iz\u0161lo. Kdo bo pa \u0161el delat analizo in ugotavljat, da je v ozadju korupcija, pranje denarja, potrjevanje zakona, ki bo koristil tistim, ki imajo vsega v izobilju, reve\u017ee pa bo \u0161e bolj zatrl. Jezus zavrne tak\u0161ne kompromise. Njegova logika je logika kri\u017ea, je logika trpljenja in odpovedi, usmiljenja in brezpogojne ljubezni.<\/p>\n