Razporeditev u\u010dencev v razredu in spontano oblikovanje majhnih skupin ni ni\u010d posebnega. V prvi semester prvega letnika pridejo dijaki iz srednje \u0161ole, ki \u0161e nimajo pomembnej\u0161ih medsebojnih odnosov.
V prvih vrstah so fantje ali dekleta, ki so zelo motivirani, v srednje vrste bolj heterogena skupina \u0161tudentov, v zadnje vrste pa \u0161tudentje, ki jim potencialno najbolj grozi pred\u010dasen izpis. Seveda izjeme so vedno mo\u017ene, recimo izjemno srame\u017eljiv \u0161tudent. In potem se izka\u017ee, da je najbolj\u0161i.
\u0160tudenti se obi\u010dajno vedno dr\u017eijo istega mesta – zato si profesorjsi la\u017eje zapomnija njihova imena – in ostajajo ve\u010dino \u010dasa v isti dru\u017ebi, ki se je oblikovala v \u010dasu \u0161tudija. To izredno koristi njihovemu \u0161tudentskemu \u017eivljenju.
Te\u017eava nastane, ko zapustijo fakultetni \u0161tudij: tvegajo, da bodo imeli veliko njim podobnih prijateljev, ki bodo vsi iskali delo v istih pojetjih, s \u010dimer se zmanj\u0161ajo njihove mo\u017enosti za vzpostavljanje novih sre\u010danj. Veliko prilo\u017enosti v njihovem \u017eivljenju bo namre\u010d odvisnih od tega, ali bodo sre\u010dali ljudi, ki so druga\u010dni, zelo druga\u010dni od njih, ali bodo \u0161li v kraje, ki jih ne poznajo, ali bodo do\u017eiveli izku\u0161nje, ki bodo dale\u010d od tistih, ki so jih na\u010drtovali. V tem se skrivajo velike prilo\u017enosti za rast.
U\u010dilnica je odli\u010dna prispodoba sveta, v katerem \u017eivimo, v katerem veliko \u0161tejejo odnosi in mre\u017ee, v katerih se u\u010dimo gibati: zdi se, da je usoda nekako \u017ee zapisana v za\u010detnih pogojih vsakega od nas.<\/p>
Izogibanje navadam in \u017ee prehojenim cestam<\/p>
Po mnenju Tanye Menon – ameri\u0161ke predavateljice in raziskovalke skupinske dinamike – bi bilo dobro, \u010de bi recimo \u0161tudentje takoj zamenjal mesta v predavalnici in bi bili tako prisiljeni v formiranje novih heterogenih skupin. Navade in ponavljanja, vedno iste poti ali prehranjevanje na istih mestih, omejujejo na\u0161e \u017eivljenje, saj zmanj\u0161ujejo \u0161tevilo nepri\u010dakovanih sre\u010danj, ki so prav tista, ki nam lahko pomagajo v stiski. Vsak od nas samodejno uporablja dru\u017ebene in okoljske filtre, zaradi katerih ocenjujemo ljudi in se izogibamo tistih, ki se nam zdijo najbolj podobni. In tako \u017eivimo, kot da bi bili na vlaku in dr\u017eali svoje sopotnike ob sebi, ne da bi pomislili, da smo bolj podobni atomom, ki bolj ko se premikajo, ve\u010d energije ustvarjajo pri sre\u010devanju z drugimi. Razlike, ekscentri\u010dni profili, kriti\u010dni \u010dut<\/p> \u010ce svet napreduje, ko se ustvarjajo pogoji za izmenjavo in ustvarjalne razlike, potem moramo znati vzgojiti “dobro zgrajene glave” (po formuli Edgarja Morina), ki se znajo vklju\u010diti in so pripravljene na spremembe. Sposobne osmisliti bolj \u010dlove\u0161ko in civilizirano vizijo \u010dlove\u0161kih in gospodarskih odnosov.
Biotska raznovrstnost je tista, ki nam omogo\u010da, da pomno\u017eimo mo\u010d odnosov in mo\u017enosti. Gospodarstvo – civilizirano, odprto za novosti, inovativno, trajnostno – se lahko rodi le v skupnostih z visoko stopnjo raznolikosti.
Biotska raznovrstnost je vir, ki omogo\u010da, da naravna okolja in tudi \u010dlove\u0161ke skupnosti \u017eivijo in se upirajo krizam. Ustaljena skupnost se upira \u010dasu le, \u010de se zna obnavljati, \u017eiveti s svojimi notranjimi razlikami in ceniti izjeme. Odporna je, ker se spreminja, ker ustvarja novo.
Le tam, kjer se ti nasprotujo\u010di si na\u010dini na nove na\u010dine zdru\u017eujejo, me\u0161ajo, vzajemno delujejo, nastajajo nepri\u010dakovane mo\u017enosti znanja.<\/strong><\/em> In seveda, ve\u010dji ko je prese\u017eek raznolikosti, pestrosti, protislovij – z drugimi besedami, biotske raznovrstnosti -, bolj postajajo dru\u017ebe ustvarjalne in generativne za novo. Ni \u017eivljenja, ki bi se rodilo iz monotonije, uniformnosti lastnosti, podobnosti, ponavljanja samega sebe. Bolj ko bomo znali to prepoznati v naravi in na\u0161em \u017eivljenjskem okolju, bolj bomo to znali gojiti tudi v \u010dlove\u0161kih skupnostih, v medsebojni in vzajemni pomo\u010di.<\/em>
Ali lahko tudi za skupnosti, mesta in gospodarstva re\u010demo, da so biolo\u0161ko raznolika okolja bolj odporna in varnej\u0161a za \u017eivljenje ljudi?
Socialne in urbane \u0161tudije gredo danes v to smer in poudarjajo, kako prisotnost etni\u010dnih in verskih, jezikovnih in kulturnih manj\u0161in krepi odpornost celotnega dru\u017ebenega sistema, da kulturno bogastvo ne izhaja iz \u010distosti, homogenosti, podobnosti, temve\u010d iz me\u0161anice in razlik.<\/strong><\/em>
Ravno pluralnost, mnogoterost je temelj samega pomena ekosistema, ki ustvarja \u017eivljenje in njegovo nenehno obnavljanje. Odprtost in stopnja diferenciacije sistema sta tisti, ki omogo\u010data njegovo rast. Biotska raznovrstnost je tista, ki mu omogo\u010da, da se odzove na krize in se spreminja v nekaj drugega.<\/p>
Poimenujmo je Marta: je \u0161tudirala na klasi\u010dni gimnaziji, kjer so ji nekateri razsvetljeni u\u010ditelji predlagali prostovoljno delo v mednarodnih taborih in razne poletne dejavnosti z socialno ogro\u017eenimi, pri Oratoriju \u2026. Tako je lahko zdru\u017eila strog \u0161tudij z \u017eivljenjskimi izku\u0161njami v stiku z izzivi (rev\u0161\u010dina – materialna, socialna) sveta. Na koncu je dokon\u010dala \u0161tudij ekonomije. Prejela pa je klic iz podjetja, specializiranega za umetno inteligenco. Zakaj je tako vrhunsko podjetje izbralo prav njo? Ko je po diplomi zbrala ideje za pisanje svojega prvega \u017eivljenjepisa, se ji je zdelo, da ni dosegla ni\u010desar. Srednja \u0161ola, dobra fakulteta, \u2026 kaj ve\u010d pa \u017ee ne. Nato se je spomnila izku\u0161enj, ki so ji spremenile \u017eivljenje, in jih zapisala v \u017eivljenjepis. Bila je intuicija.
Danes velika podjetja i\u0161\u010dejo profile, kot je bil njen. I\u0161\u010dejo izku\u0161nje, ki se ujemajo s kvalifikacijami. V nekaterih primerih i\u0161\u010dejo le izku\u0161nje, kvalifikacije pa so drugotnega pomena.
Razlike zmagujejo, ekscentri\u010dni profili, radovedne in avtonomne poti imajo prednost. \u0160koda, da \u0161ole in univerze te\u017eko razumejo te kulturne spremembe.
V \u0161oli se \u0161e vedno nagrajujejo homologirani profili, prilagajanje pravilom in odsotnost ustvarjalnosti. Predlaga se, da mladi pre\u017eivijo leta v \u0161oli in se odre\u010dejo \u0161portu, umetnosti, glasbi in prostovoljnim delovnim izku\u0161njam. Zaprti so v u\u010dilnice, in kar je \u0161e huje, v u\u010dilnicah se nagrajujejo le nekatere oblike inteligence. Kje pa lahko gojijo ustvarjalnost, kriti\u010dni \u010dut, ro\u010dno spretnost, sposobnost sodelovanja, velikodu\u0161nost, podjetni\u0161ki duh?
Pomembno je, da si eksperimentiral, okusil \u017eivljenje, se spoprijel z izzivom, ko si posku\u0161al narediti nekaj, \u010desar nisi znal narediti. Pomembno je vedeti, kako organizirati igro skupine otrok na dvori\u0161\u010du, v begunskem tabori\u0161\u010du, ne biti srame\u017eljiv pred invalidnim otrokom, znati pripraviti ve\u010derjo z majhnimi otroki ali organizirati izlet s prijatelji. Zmaga Marta, ki ima temeljito izobrazbo in ima \u017eivljenjepis, poln resni\u010dnih izku\u0161enj.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"