{"id":17438,"date":"2023-07-11T09:32:11","date_gmt":"2023-07-11T07:32:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.salve.si\/?post_type=objava&p=17438"},"modified":"2023-07-11T09:32:12","modified_gmt":"2023-07-11T07:32:12","slug":"kako-komunicirati-o-ekologiji-laudato-si","status":"publish","type":"objava","link":"https:\/\/www.salve.si\/en\/blog\/kako-komunicirati-o-ekologiji-laudato-si\/","title":{"rendered":"Kako komunicirati o ekologiji (Laudato si\u2019)?"},"content":{"rendered":"

Uvod<\/strong><\/p>

Kako komunicirati o ekologiji? To vpra\u0161anje se je pred desetletjem zdelo malo aktualno. Iz preprostega razloga: ekologija ni bila tema, ki bi se zna\u0161la na prvih straneh \u010dasopisov, ni sko\u010dila na vrh spletnih iskalnikov in ni bila navzo\u010da v cerkvenem nauku. Razmere so se spremenile po objavi enciklike Laudato si’<\/em>, v kateri pape\u017e Fran\u010di\u0161ek ponovno odpre skrb za ves ustvarjeni svet in za okolje. Svetovno krizo poimenuje z imenom in predlaga dialog in konkretno ukrepanje v Cerkvi in mednarodni politiki.<\/p>

Proces zrelega komuniciranja ima pri tem vpra\u0161anju vodilno vlogo. Strokovnost v izobra\u017eevanju in odgovorno okoljsko informiranje lahko nadomestita ravnodu\u0161nost pri vpra\u0161anjih, ki zadevajo vsakega posameznika na svetu. Na \u017ealost je splo\u0161na brezbri\u017enost do teh tragedij, ki se \u0161e vedno dogajajo na razli\u010dnih koncih sveta, \u0161e vedno prisotna. Pomanjkanje odziva na tragedije, ki prizadenejo na\u0161e brate in sestre, je znak izgube ob\u010dutka odgovornosti za so\u010dloveka, na katerem temelji vsaka civilna dru\u017eba.[1]<\/a> Konkreten odgovor na raz\u0161irjeno pasivnost je odgovorno komuniciranje o ekologiji v skladu z naukom Cerkve.<\/p>

Ta nova naloga in izziv zahtevata od vseh, ki se ukvarjajo s komunikacijo v Cerkvi, trdo delo in inovativne pobude. Hkrati je kriti\u010den pristop do digitalnega sveta in informacijskega kaosa zagotovilo, da bo mo\u010d tehnologije postala spodbuda za nadaljnji \u010dlove\u0161ki razvoj.[2]<\/a> Tako bodo drzne in ustvarjalne oblike komuniciranja v spremenjeni informacijski dobi postale mo\u010dan glas, ki se bo dotaknil okoljskih vpra\u0161anj in vodil v ekolo\u0161ko spreobrnjenje.<\/p>

Ekolo\u0161ka preobrazba<\/strong><\/p>

Izraz ekolo\u0161ko spreobrnjenje je v <\/em>Cerkvi prvi\u010d uporabil Janez Pavel II. leta 2001 med splo\u0161no avdienco. Zato je treba spodbujati in podpirati \u00bbekolo\u0161ko spreobrnjenje\u00ab, zaradi katerega je \u010dlove\u0161tvo v zadnjih desetletjih postalo bolj ob\u010dutljivo za katastrofo, proti kateri se je usmerilo. \u010clovek ni ve\u010d Stvarnikov \u00bbgospodar\u00ab, temve\u010d avtonomni despot, ki kon\u010dno za\u010denja razumeti, da se mora ustaviti na robu brezna.[3]<\/a> Te besede so postale seme globoke in plodne razprave, ki se je za\u010dela v smeri splo\u0161ne skrbi za okolje.<\/p>

Po nekaj letih Fran\u010di\u0161ek ponovno poziva \u010dlove\u0161tvo k ekolo\u0161kemu spreobrnjenju kot odgovoru na svetovno krizo. Poleg tega nas ekolo\u0161ko spreobrnjenje z ve\u010danjem posebnih sposobnosti, ki jih je Bog podaril vsakemu verniku, vodi k razvijanju na\u0161e ustvarjalnosti in navdu\u0161enja, da bi re\u0161ili tragedije sveta in se ponudili Bogu \u00bbkot \u017eiva \u017ertev, sveta in prijetna\u00ab.4[4]<\/a><\/sup> Na drugi strani pa opozarja na vklju\u010denost celotne \u010dlove\u0161ke skupnosti v procesu ekolo\u0161ke preobrazbe, katere zreli sadovi bodo trajne spremembe.[5]<\/a><\/p>

Zanimiva pobuda na tem podro\u010dju je platforma Laudato si’ Acion, <\/em>ki je nastala v Vatikanu na pobudo Dikasterija za slu\u017eenje celostnemu \u010dlove\u0161kemu razvoju. Navdih zanjo je bila enciklika pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka o ekologiji iz leta 2015. Ustvarjalci projekta si prizadevajo za sprejemanje in spodbujanje konkretnih ukrepov za varstvo okolja. V skladu z encikliko Laudato si<\/em>‘ poudarjajo potrebo po ekolo\u0161kem spreobrnjenju ter iskanju pravih in trajnih re\u0161itev za ekolo\u0161ko krizo. Platforma je prostor za iskanje odgovorov in ponuja nekonvencionalne vsebine v ve\u010d jezikih, pripravljene s pomo\u010djo strokovnjakov in partnerjev z vsega sveta.[6]<\/a><\/p>

Gibanje Laudato si’ pa <\/em>ekolo\u0161ko spreobrnjenje opredeljuje kot globoko preobrazbo misli in srca, ki vodi k ve\u010dji ljubezni do Boga, do drugih in do stvarstva. V tem procesu lahko vsak \u010dlovek pozitivno prispeva k re\u0161evanju ekolo\u0161ke krize.[7]<\/a> V promocijskem gradivu avtorji pojasnjujejo, kako in zakaj se podvre\u010di ekolo\u0161kemu spreobrnjenju, ki vklju\u010duje \u0161tiri faze: spoznanje, da smo naredili \u0161kodo stvarstvu; kesanje in obra\u010danje k Stvarniku; zavezanost spremembi in postati dobri upravitelji stvarstva; skupnostno spreobrnjenje.<\/p>

Druga zanimiva pobuda za ekolo\u0161ko spreobrnjenje je knjiga Deset zelenih zapovedi, ki jo je napisal Laudato si’<\/em>. V njej avtor Joshtrom Isaac Kureethadam predstavi deset zapovedi, ki se nana\u0161ajo na nov pristop k okolju. To so: \u00bbVsem ljudem, ki so se odlo\u010dili, da se bodo dr\u017eali svojih zapovedi, je treba dati naslednje zapovedi: Skrb za na\u0161 skupni dom, ki je ogro\u017een; Prisluhniti kriku ubogih; Ponovno odkriti teolo\u0161ko vizijo naravnega sveta; Spoznati, da je uni\u010devanje stvarstva ekolo\u0161ki greh; Spoznati \u010dlove\u0161ke korenine krize na\u0161ega skupnega doma; Razviti integralno ekologijo in se nau\u010diti novega na\u010dina \u017eivljenja v na\u0161em skupnem domu; Vzgoja za ekolo\u0161ko dr\u017eavljanstvo; Izvajanje ekolo\u0161ke duhovnosti; Gojenje ekolo\u0161kih vrlin.[8]<\/a><\/p>

Profesorica Zdzis\u0142awa Pi\u0105tek opredeljuje ekolo\u0161ko preobrazbo kot eti\u010dni in ekonomski preboj, to je radikalno spremembo \u010dlovekovega odnosa do narave, ki se tako razlikuje od poveli\u010devanja posameznih tez arogantnega antropocentrizma.[9]<\/a> Na enak na\u010din se tudi cerkveni nauk vse bolj sklicuje na ekolo\u0161ko spreobrnjenje, pri \u010demer upo\u0161teva ponavljajo\u010de se sebi\u010dno ravnanje \u010dloveka. Fran\u010di\u0161ek je v izjavi poudaril, da bo to mogo\u010de le, \u010de bo \u010dlovek prepoznal \u010dlove\u0161ke korenine ekolo\u0161ke krize, se odzval z resni\u010dnim kesanjem ter se zavzel za spodbujanje solidarnosti in spo\u0161tovanja okolja.[10]<\/a><\/p>

 Komuniciranje o ekologiji<\/strong><\/p>

Ekolo\u0161ko spreobrnjenje postaja mo\u010dna spodbuda za odgovorno in strokovno komunikacijo v Cerkvi na podro\u010dju ekologije. Vsebina Laudato si’<\/em> postavlja temelje za to in usmerja konkretne ukrepe. Enciklika ne uvaja novega nauka o ekologiji, vendar pa njena vsebina Cerkev vsekakor odpira premagovanju ravnodu\u0161nosti in razpravam v javni sferi.[11]<\/a> \u00bbOkrepiti moramo prepri\u010danje, da smo ena sama \u010dlove\u0161ka dru\u017eina. Ni meja ali ovir, politi\u010dnih ali dru\u017ebenih, za katerimi bi se lahko skrivali, \u0161e manj pa je prostora za globalizacijo brezbri\u017enosti.\u00ab[12]<\/a> U\u010dinkovito ekolo\u0161ko komuniciranje zahteva stalna in trajna prizadevanja, sklicevanje na univerzalne vrednote za preseganje stereotipov, jasno in jedrnato pojasnjevanje dejstev ter podpiranje re\u0161itev na ravni dr\u017eavljanov.[13]<\/a> \u017dal se \u0161tevilna prizadevanja za iskanje konkretnih re\u0161itev za okoljsko krizo pogosto izjalovijo ne le zaradi zavra\u010danja mo\u010dnih, temve\u010d tudi zaradi nezainteresiranosti drugih.[14]<\/a><\/p>

V svetu 21. stoletja se z bliskovito hitrostjo dogajajo ve\u010dplastne spremembe na podro\u010dju tehnologije in informacijskega komuniciranja. Del tega razvoja je tudi ekolo\u0161ko komuniciranje. Vklju\u010duje formalne in neformalne stike z javnostjo, oblikovanje sporo\u010dil, ki se dotikajo znanstvene in \u010dustvene sfere ter izmenjavo znanja, izku\u0161enj, projektov in procesov. \u0160tevilna okoljska vpra\u0161anja zahtevajo razumevanje in podporo javnosti, da bi spremenili vedenje in navade. V tem kontekstu, skupaj s pomenom majhnih vsakodnevnih gest, nas dru\u017ebena ljubezen spodbuja k razmi\u0161ljanju o velikih strategijah, ki u\u010dinkovito ustavljajo degradacijo okolja in spodbujajo kulturo skrbi, <\/em>kipre\u017eema celotno dru\u017ebo.[15]<\/a><\/p>

Zanimiv primer strate\u0161kega razmi\u0161ljanja o ekologiji je nadaljevalni te\u010daj z naslovom Integralna ekologija, <\/em>ki gaorganizira Fakulteta za teologijo, kanonsko pravo in filozofijo na pape\u0161ki univerzi Antonianum<\/em>. Te\u010daj vklju\u010duje poglavje o ekologiji in komunikaciji, <\/em>kiga vodi profesor Mart\u00edn Carbajo N\u00fa\u00f1ez.[16]<\/a> Predavatelj v svojih publikacijah interdisciplinarno obravnava ekologijo in dru\u017ebeno komunikacijo ter podaja vrsto postulatov teoreti\u010dne in prakti\u010dne narave. Zaradi vse ve\u010djega povpra\u0161evanja po najbolj\u0161ih praksah <\/em>na tem podro\u010dju bo v nadaljevanju predstavljen spodbuden primer ekolo\u0161kega komuniciranja v praksi.<\/p>

\u0160tudija primera – Karitas Poljska – Laudato si’[17]<\/strong><\/a><\/strong><\/p>

V naslednjem poglavju predstavljamo \u0161tudijo primera poljske Karitas Laudato Si’, <\/em>ki je pripravila strokovno in zgledno medijsko kampanjo o okoljskem komuniciranju na Poljskem. Poglavje je bilo pripravljeno zaradi velike prijaznosti Dominike Chylewske, ki je odgovorna za komuniciranje Karitas Laudato si’, <\/em>in ustreznega gradiva, ki ga je pripravila in posredovala. Dominiki se iskreno zahvaljujemo za njeno sodelovanje in pomo\u010d.<\/p>

Dolo\u010ditev jasnega komunikacijskega cilja in ciljne skupine<\/em><\/strong><\/p>

Medijske dejavnosti projekta Laudato si’ Caritas Poland so <\/em>se za\u010dele leta 2020 s poudarkom na iskanju jasnega cilja in opredelitvi ciljne skupine. Avtorji so cilj opredelili na naslednji na\u010din: ob\u010dutiti poljsko javno mnenje in oblikovati ekolo\u0161ko naravnanost ter na\u010dela celostne ekologije iz enciklike <\/em>Laudato si’ prenesti v prakti\u010dno razse\u017enost v \u017eivljenju Cerkve in lokalnih skupnosti. <\/em>Ustvarjalci projekta so ciljno skupino razdelili na tri posebna podro\u010dja, da so lahko prilagodili ustrezen jezik in ukrepe, kar je klju\u010d do u\u010dinkovite komunikacijske dejavnosti. Skupine so zainteresirani mladi; sledilci in prijatelji Karitas; vzgojitelji otrok in mladih.<\/p>

Za skupino \u00bbzainteresirane mladine\u00ab so zna\u010dilni naslednji opisi: \u0161tudirajo ali delajo, stari so med 20 in 35 let, sledijo vplivne\u017eem, uporabljajo Instagram, gledajo YouTube, pomembno jim je skupno dobro in tradicija, mobilni telefon v glavnem uporabljajo le za komunikacijo, denar jim ni najpomembnej\u0161i, posku\u0161ajo \u017eiveti odgovorno, ekologija jim je pomembna v teoriji, vendar je ne znajo vedno uresni\u010diti v praksi.<\/p>

Za skupino \u00bbsledilcev in prijateljev Karitas\u00ab so zna\u010dilne naslednje karakteristike: poznajo okolje Karitas, so razli\u010dnih starostnih skupin, pogosto so del skupine prostovoljcev, poslanstvo organizacije jim je blizu, vendar je tema ekologije nova, prisotni so na \u0161kofijskih konferencah in \u017ee obstoje\u010dih dogodkih, programih in projektih Karitas.<\/p>

Za skupino \u00bbvzgojitelji otrok in mladih\u00ab so zna\u010dilni naslednji opisi: vzgajajo otroke in mlade, stari so med 30 in 49 let, i\u0161\u010dejo zanimive na\u010dine, kako dose\u010di mlade, so dinami\u010dni dru\u017ebeni aktivisti, komunicirajo prek mobilnega telefona in ra\u010dunalnika, nauk Cerkve je zanje avtoriteta, \u017eelijo posredovati dobre vrednote. To skupino sestavljajo duhovniki, u\u010ditelji, voditelji skupin, sestre in prostovoljci.<\/p>

Promocijske in medijske dejavnosti projekta so bile osredoto\u010dene predvsem na promocijsko kampanjo, katere namen je bil spremeniti zavest o tem, kaj je ekologija in spremeniti navade. Promocijska kampanja je bila izvedena v tradicionalnih medijih, dru\u017ebenih medijih in na spletni strani. Poleg tega so ustvarjalci uresni\u010dili vrsto lokalnih projektov in izobra\u017eevalnih delavnic Caritas Ambasada Laudato si’<\/em>.<\/p>

Ustvarjanje vizualne identitete<\/p>

Strokovnjaki za komuniciranje so pripravili vizualno identiteto projekta, ki temelji na ikonografskem jeziku. To je vklju\u010devalo prenovo barvne sheme logotipa, razvoj pisav in barv, ustvarjanje klju\u010dnih vizualnih elementov<\/em>, oglasov, ve\u010dpredstavnostnega in promocijskega gradiva na spletni strani.[18]<\/a> Celoten projekt je bil pripravljen s pomo\u010djo strokovnjakov, specializiranih za kr\u0161\u010danske projekte.[19]<\/a> Vsi izdelani pripomo\u010dki in promocijsko gradivo so bili ustvarjeni v duhu Laudato si’<\/em> (npr. enciklika, natisnjena na okolju prijaznem papirju, ali embala\u017ea \u0161amponov).[20]<\/a> Izdelan je bil tudi priro\u010dnik z navodili, kako s pomo\u010djo mobilne ambasade zgraditi okolju prijazen laboratorij.[21]<\/a><\/p>

Jezik komunikacije<\/p>

Na Poljskem so encikliko Laudato si’<\/em> sprejeli na dva na\u010dina: po eni strani z velikim navdu\u0161enjem zaradi mo\u010dnega Fran\u010di\u0161kovega glasu, po drugi strani pa z nerazumevanjem vsebine in vpra\u0161anji, zakaj se Cerkev temeljito ukvarja z ekologijo. Tema je spro\u017eila \u0161tevilne stereotipe in nesporazume. Zato so osebje in sodelavci Karitas Poljska Laudato si’ <\/em>organizirali vrsto sre\u010danj in izvajali medijske dejavnosti, da bi javnosti pojasnili na\u010dela integralne ekologije. Pobudniki so oblikovali konkretne projekte in sporo\u010dila, ki pojasnjujejo, da ekologija ni ideologija, temve\u010d dr\u017ea, ki je zakoreninjena v katoli\u0161kem dru\u017ebenem nauku ter poljski kulturi in tradiciji, ki so nam jo posredovale starej\u0161e generacije.[22]<\/a> Zahvaljujo\u010d izvedenim dejavnostim je bil jezik komuniciranja prilagojen javnosti in lokalnemu kulturnemu kontekstu.<\/p>

Komunikacijski na\u010drt<\/p>

Glavna ciljna skupina \u00bbzainteresiranih mladih\u00ab je dolo\u010dila jasno smer komunikacijskih dejavnosti: mo\u010dna prisotnost na dru\u017ebenih medijih (Facebook in Instagram[23]<\/a>). Vzpostavljen je bil koledar oglasov in reklam, \u0161tevilne promocijske dejavnosti pa so se nana\u0161ale na liturgi\u010dna obdobja ali aktualne dogodke.[24]<\/a> Komunikacijski na\u010drt je upo\u0161teval posebne trenutke med letom, npr: teden Laudato Si’[25]<\/a>, projekt \u010cas za stvarstvo[26]<\/a>, svetovni dan Zemlje, pa tudi redne stike z mediji (tiskovni paketi za novinarje z besedili, grafikami, zvo\u010dnimi in video posnetki), \u0161irjenje baze podatkov o medijih, poglabljanje osebnih odnosov z novinarji, televizijske reklame in stalno komunikacijo na internetu. Ena naju\u010dinkovitej\u0161ih kampanj v dru\u017ebenih medijih je bila izdelava adventnega koledarja, ki je vklju\u010deval naloge, povezane z ekologijo.[27]<\/a><\/p>

Caritas Poljska Laudato si’ je <\/em>strokovno pripravila medijsko komunikacijo o ekologiji. Avtorji so za\u010deli z optimalnim prora\u010dunom in pravimi strokovnjaki, nato so dolo\u010dili ciljne skupine in opravili njihovo poglobljeno analizo, dolo\u010dili komunikacijske in tr\u017eenjske cilje, analizirali komunikacijske kanale v tradicionalnih in dru\u017ebenih medijih, oblikovali vizualno identiteto, komunikacijski na\u010drt, poskrbeli za stike z novinarji, uredni\u0161tvi, upravitelji dru\u017ebenih medijev in vplivne\u017ei, pripravili uporabna orodja za merjenje in poskrbeli, da je bil jezik sporo\u010dila to\u010den.<\/p>

Zaklju\u010dek<\/strong><\/p>

V zadnjih letih se je v Cerkvi in dru\u017ebi mo\u010dno pove\u010dala zavest o celostni ekologiji. Vendar je potreben \u010das, da se vzpostavijo ustrezni procesi, zato je civilna anga\u017eiranost vse ve\u010dja. Na podro\u010dju ekologije in podnebnih sprememb je \u0161e vedno veliko komunikacijskih ovir. Izkrivljen jezik komunikacije, neustrezen ton pripovedi, \u010dustveni odpor, nerazumevanje cerkvenega nauka, slabo raz\u0161irjanje vsebine cerkvenih dokumentov ali neuspe\u0161no iskanje strokovnih nasvetov ustvarjajo komunikacijske ovire in povzro\u010dajo pomanjkanje znanja o ekolo\u0161kih tveganjih.[28]<\/a><\/p>

Janez Pavel II. je razumel potrebo po temeljiti razpravi o ekologiji. Benedikt XVI., ki ga zaradi omenjanja ekologije v\u010dasih imenujejo \u00bbzeleni pape\u017e\u00ab<\/em>, je varstvo okolja zagovarjal tudi na prakti\u010den na\u010din (namestitev son\u010dnih kolektorjev v dvorani Pavla VI.)[29]<\/a>. Fran\u010di\u0161ek pa je postal zagovornik ekolo\u0161ke preobrazbe in vodilne vloge integralne ekologije ter njene prakti\u010dne razse\u017enosti, kar ponazarja odlo\u010ditev o preureditvi pape\u0161ke poletne rezidence Castel Gandolfo v ekolo\u0161ko sredi\u0161\u010de, tako imenovani Borgo Laudato si’<\/em>.[30]<\/a><\/p>

Ustvarjanje vsebin v cerkvenih medijih na temo ekologije je zanimiv in precej nov izziv. Pred odgovornim okoljskim komuniciranjem pogosto poteka tako imenovana ekolo\u0161ka konverzija. V \u0161tevilnih dr\u017eavah sveta je mogo\u010de opazovati zanimive in intrigantne primere komuniciranja o ekologiji v skladu z naukom Cerkve. Med molitvijo Angelovega \u010de\u0161\u010denja 21. maja 2023 je Fran\u010di\u0161ek ponovno povabil k sodelovanju in dodal, da je na podro\u010dju ekologije potrebno zdru\u017eiti znanje in ustvarjalnost.[31]<\/a> Ta proces je povezan z usvajanjem koncepta dol\u017enosti varovanja skupnega dobrega v dru\u017ebi, ki je tesno povezan z integralno ekologijo.[32]<\/a><\/p>

Reference<\/strong><\/p>