{"id":17187,"date":"2023-04-14T04:39:26","date_gmt":"2023-04-14T02:39:26","guid":{"rendered":"https:\/\/www.salve.si\/?post_type=objava&p=17187"},"modified":"2023-05-14T15:36:43","modified_gmt":"2023-05-14T13:36:43","slug":"komunikacija-03","status":"publish","type":"objava","link":"https:\/\/www.salve.si\/en\/blog\/komunikacija-03\/","title":{"rendered":"Oblikovanje prihodnosti medijev z migranti in begunci"},"content":{"rendered":"

Marca je bila Italija in ves svet pri\u010da eni najve\u010djih pomorskih tragedij, brodolomu ladje Cutro, v katerem je umrlo veliko ljudi, med njimi ve\u010d deset mladostnikov. Mediji, tudi katoli\u0161ki, so snemali te \u017ealostne epizode in jih komentirali, se ustavljali ob bole\u010dini in trpljenju ter se spra\u0161evali, kako spodbuditi so\u010dutje, pa tudi sprejem konkretnih ukrepov.<\/em><\/strong><\/p>\n

Tretji \u010dlanek iz serije, ki jo je zasnoval in napisal don Maciej Maku\u0142a, SDB, \u010dlan oddelka za dru\u017ebeno obve\u0161\u010danje v svetu vrhovnega predstojnika salezijanske dru\u017ebe, je posve\u010den prav temu vpra\u0161anju: komuniciranju, povezanemu z migracijskimi procesi, in temu, kako z migranti in begunci graditi samo prihodnost medijev.<\/em><\/strong><\/p>\n

V aprilskem \u010dlanku, ki se za\u010dne prav s tragedijo v Cutru in nadaljuje z analizo dokumenta Dikasterija za slu\u017eenje celostnemu \u010dlove\u0161kemu razvoju z naslovom Graditi prihodnost z migranti in begunci, avtor razmi\u0161lja o vlogi medijev v pripovedi o migracijah.<\/em><\/strong><\/p>\n

\u00bbMediji,\u00ab poudarja don Maku\u0142a, \u00bblahko vedno bolj postajajo platforma za izra\u017eanje samega sebe, ter za oblikovanje pozitivne podobe migrantov in beguncev, ki se zoperstavlja stereotipom, diskriminaciji in kr\u0161itvam \u010dlovekovih pravic.\u00ab<\/em><\/strong><\/p>\n

Tema migrantov in beguncev je danes bolj kot kdaj koli prej zelo aktualna in tesno zadeva salezijance in celotno salezijansko dru\u017eino, ki na mnogih koncih sveta sodeluje pri pomo\u010di in sprejemanju ljudi, ki so v begu pred vojnami, te\u017eavami in trpljenjem prisiljeni zapustiti svoje mati\u010dne dr\u017eave.<\/em><\/strong><\/p>\n

Uvod<\/h2>\n

\u00a0<\/strong>\u00bbImigranti, ki so umrli na morju, s tistih \u010dolnov, ki so namesto poti upanja pomenili pot smrti. Tako so se glasili naslovi v \u010dasopisih. Ko sem pred nekaj tedni izvedel za te novice, ki so se \u017eal \u017ee tolikokrat ponovile, se mi je misel vedno znova vra\u010dala kakor trn v srce, ki prina\u0161a trpljenje…\u00ab[1]<\/a> Ti stavki iz Fran\u010di\u0161kove homilije na Lampedusi leta 2013 so ganili na milijone gledalcev. Mediji so spremljali pape\u017eevo vedenje in geste ter v razli\u010dnih jezikih navajali njegove ganljive izjave. Podobno medijsko poro\u010danje o smrti migrantskih potnikov se pogosto pojavlja v tiskanih, radijskih, televizijskih in spletnih medijih. Za mednarodno skupnost in Cerkev kot celoto je vsaka smrt osebe na begu iz domovine razumljena kot tragedija za posameznika in celoten narod. Tudi z vidika Cerkve tak\u0161ni dogodki spodbujajo so\u010dutje pa tudi sprejetje konkretnih ukrepov za izbolj\u0161anje stanja, saj \u00bbbegunci in druge prisilno razseljene osebe so bili, so in vedno bodo v srcu Cerkve\u00ab.[2]<\/a><\/p>\n

V za\u010detku marca 2023 se je ve\u010d tiso\u010d prebivalcev Kalabrije zbralo k molitvi ob kri\u017eevem potu na pla\u017ei, kjer so teden dni prej iz vode potegnili 71 trupel beguncev. Nad\u0161kof Angelo Raffaele Panzetta je med bogoslu\u017ejem izrekel ganljive besede. \u00bbKo smo skupaj hodili [po tem kri\u017eevem potu], smo se vpra\u0161ali: ‘Ali smo \u0161e vedno kristjani? Seveda imamo kr\u0161\u010danske korenine, umetni\u0161ka dela, ki govorijo o Jezusu, okrog vratu nam nosimo kri\u017e, opravljamo devetdnevnice, kr\u0161\u010dujemo svoje otroke. Toda kako to, da se po 2000 letih hoje za Jezusom nismo nau\u010dili sprejeti drug drugega? V na\u0161ih \u017eivljenjih je nekaj narobe. \u010ce resni\u010dno sprejemamo Jezusa, moramo dovoliti, da se na\u0161e srce spremeni, in ne smemo dovoliti, da bi nas strah naredil hladne.\u00ab[3]<\/a><\/p>\n

Mo\u010dno spodbudo za pisanje tega \u010dlanka je dalo branje dokumenta Gradimo prihodnost z migranti in begunci<\/em>, ki ga je objavil Dikasterij za slu\u017eenje celostnemu \u010dlovekovemu razvoju<\/em>. Besedilo je bilo objavljeno na spletni strani dikasterija 27. oktobra 2022 in obravnava temo gradnje prihodnosti z migranti in begunci v kontekstu vklju\u010denosti cerkvene skupnosti v teko\u010de globalne procese. Dokument izrecno spodbuja, naj se ti ljudje postavijo v sredi\u0161\u010de cerkvene prihodnosti. \u00bbGraditi prihodnost z migranti in begunci pomeni, da jih vklju\u010dimo, tako da jih postavimo v sredi\u0161\u010de na\u0161e prihodnosti in sprostimo njihov potencial migrantov in beguncev.\u00ab[4]<\/a> Razmi\u0161ljanje o prihodnosti Cerkev v okviru migracijskih procesov, ki v\u010dasih spreminjajo dru\u017ebene strukture, postaja nujen izziv za samo Cerkev.<\/p>\n

V skladu z nekaterimi izjavami v dokumentu je tema migrantov in beguncev prevzeta in upravi\u010deno vklju\u010dena v katoli\u0161ke medije, vklju\u010dno s salezijanskimi. Salezijanska dru\u017eina v mnogih delih sveta pomaga ljudem, ki so zapustili kraj, kjer so se rodili in odra\u0161\u010dali, ter se preselili v drug del celine ali sveta, da bi iskali mir, svobodo, pravi\u010dnost in dostojno pre\u017eivetje. Po dru\u017ebenem nauku je treba priznati, da Cerkev v o\u010deh in obrazih migrantov in beguncev vidi obraz trpe\u010dega Kristusa. Glede na zgodovinske procese, ki vplivajo na celoten planet, graditi prihodnost Cerkve pomeni tudi ceniti prispevek, ki ga lahko migranti in begunci dajo k izgradnji bolj\u0161ega sveta.[5]<\/a> To je treba razumeti tudi kot proces oblikovanja medijskih sporo\u010dil in komunikacijskih strategij o tem bole\u010dem vpra\u0161anju.<\/p>\n

Sedanjost migrantov in beguncev<\/h2>\n

Razlaga pojmov in nekateri podatki<\/h4>\n

Na za\u010detku je treba razlo\u017eiti nekaj osnovnih pojmov. Migracije se nana\u0161ajo na gibanje posameznikov ali skupin ljudi znotraj njihov dr\u017eavah ali prek meje. Migrant je oseba, ki se preseli iz enega kraja v drugega znotraj dr\u017eave ali \u010dez mednarodno mejo v drugo dr\u017eavo predvsem zaradi politi\u010dnih, gospodarskih, izobra\u017eevalnih ali dru\u017einskih razlogov. Begunec je opredeljen kot oseba, ki je bila prisiljena zapustiti svojo dr\u017eavo zaradi preganjanja, vojne ali nasilja. Preganjanje je pogosto povezano z etni\u010dno pripadnostjo, veroizpovedjo, narodnostjo, politi\u010dnim prepri\u010danjem ali pripadnostjo dolo\u010deni dru\u017ebeni skupini. Vojna in nasilje pa se navadno razra\u0161\u010data na podlagi etni\u010dnih, plemenskih in verskih razlik. V primeru beguncev je za mo\u017enost vrnitve v njihovo dr\u017eavo obi\u010dajno zna\u010dilen velik strah, medtem ko stisko za beg narekuje \u017eelja po re\u0161evanju \u017eivljenj ali ohranjanju svobode. Poleg tega je treba opozoriti, da so begunci za\u0161\u010diteni z mednarodnim pravom.[6]<\/a><\/p>\n

Omeniti je treba tudi prosilce za azil, torej tiste, ki ob prihodu v tujo dr\u017eavo predlo\u017eijo ustrezno pro\u0161njo. Po drugi strani so notranje razseljene osebe, ki so bile prisiljene zapustiti svoje domove zaradi oboro\u017eenih spopadov, kr\u0161itev \u010dlovekovih pravic ali naravnih nesre\u010d. Notranji razseljenci ne pre\u010dkajo mednarodno priznane dr\u017eavne meje.[7]<\/a> Opozoriti velja, da izraza \u00bbbegunec\u00ab in \u00bbmigrant\u00ab nista zamenljiva, \u010deprav ju mediji in nekatere organizacije v\u010dasih napa\u010dno uporabljajo kot sinonima, s \u010dimer bri\u0161ejo meje med tema realnostma. Sre\u010damo se lahko tudi z izrazom \u00bbmednarodna migracija\u00ab, katerega pomen vklju\u010duje tudi prosilce za azil. Nasprotno pa je \u00bbprisilna migracija\u00ab zelo \u0161irok pojem in tako kot \u00bbmigracija\u00ab nima splo\u0161no sprejete opredelitve (za razliko od pojma \u00bbbegunec\u00ab). Visoki <\/em>komisariat Zdru\u017eenih narodov za begunce <\/em>(UNHCR) priporo\u010da uporabo izraza \u00bbbegunci in migranti\u00ab za vse ljudi, ki so na poti.[8]<\/a><\/p>\n

Statisti\u010dni podatki ka\u017eejo, da je absolutno \u0161tevilo ljudi, ki \u017eivijo zunaj svoje rojstne dr\u017eave, zdaj ve\u010dje kot kdaj koli prej: s 173 milijonov leta 2000 se je pove\u010dalo na 258 milijonov leta 2017. Posledi\u010dno se je dele\u017e mednarodnih migrantov v svetovnem prebivalstvu pove\u010dal z 2,8 % leta 2000 na 3,4 % leta 2017.[9]<\/a> Caritas Italiana <\/em>in Fondazione Migrantes <\/em>v svojem poro\u010dilu za leto 2022 potrjujeta, da bo \u0161tevilo mednarodnih migrantov leta 2021 po ocenah \u017ee 281 milijonov, kar predstavlja 3,6 odstotka svetovnega prebivalstva. Glavni razlog za gibanje prebivalstva so dolgotrajne krize, ki jih bele\u017eijo po vsem svetu. Najve\u010dja svetovna migracijska kriza je postala vojna v Siriji. Po 12 letih konflikta je morala ve\u010d kot polovica Sircev zapustiti svoje domove. \u0160est milijonov jih je notranje razseljenih, preostalih \u0161est milijonov pa je beguncev v drugih dr\u017eavah, predvsem na Bli\u017enjem vzhodu in v Evropi.[10]<\/a><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Izbrani cerkveni dokumenti<\/h4>\n

Prvi pomemben cerkveni dokument o migrantih je bila apostolska konstitucija Exsul familia <\/em>Pija XII. iz leta 1952, ki je obravnavala val migracij po drugi svetovni vojni. V dokumentu je pape\u017e poudaril skrb Cerkve za migrante in da ima vsak \u010dlovek pravico do migracije. Nekaj let pozneje je drugi vatikanski koncil v odloku O pastirski slu\u017ebi \u0161kofov v Cerkvi (Christus Dominus) <\/em>poudaril posebno pastoralno skrb za migrante, izgnance, begunce in popotnike. Leta 1969 je Pavel VI. izdal motu proprio Pastoralis migratorum cura, <\/em>ki je v kontekstu nenehnih dru\u017ebenih sprememb prenovil prej\u0161nji nauk Cerkve o migrantih. V dokumentu je bilo poudarjeno, da je glavna dobrina spo\u0161tovanje duhovnih in kulturnih vrednot tistih, ki se selijo. Poleg tega je leta 1969 Kongregacija <\/em>za \u0161kofe objavila navodilo De pastorali migratorum cura, v <\/em>katerem so opisani teolo\u0161ki in pravni vidiki, povezani z motu proprio Pavla VI. \u0160e en dokument je iz\u0161el leta 1970 kot motu proprio Pavla VI. z naslovom Apostolicae caritatis, <\/em>s katerim je bil ustanovljen Pape\u0161ki svet za pastoralo preseljencev in turistov<\/em>.<\/p>\n

Pape\u0161ki svet za pastoralo preseljencev in potujo\u010dih<\/em>\u00a0<\/em>je leta 2004 izdal navodilo Erga migrantes caritas Christi<\/em>, leta 2013 pa dokument Sprejeti Kristusa v beguncih in prisilno preseljenih osebah.\u00a0<\/em><\/p>\n

Prvo besedilo je opisalo problematiko migrantov in pastoralno skrb zanje s svetopisemskega, teolo\u0161kega, pastoralnega in pravnega vidika. Pozvalo je k spo\u0161tovanju etni\u010dnih, jezikovnih in kulturnih vrednot priseljencev ter jih spodbudilo, naj prispevajo k vklju\u010devanju v lokalno Cerkev. Omenil je me\u0161anje religije in kulture na globalni ravni ter sodobne tehnologije, ki te procese spodbujajo. Dokument iz leta 2013 je pojasnil temeljne razlike med migranti in begunci ter poudaril razloge, zaradi katerih ljudje zapu\u0161\u010dajo dr\u017eave, kot so preganjanje, povsem ekonomske razmere in druge te\u017eke razmere, ki pogosto neposredno ogro\u017eajo \u010dlove\u0161ko \u017eivljenje. Navodilo spodbuja sprejemanje migrantov in beguncev na dostojanstven na\u010din, s premi\u0161ljenim pastoralnim pristopom.[11]<\/a> Omeniti je treba tudi encikliko pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka iz leta 2020 Fratelli tutti, <\/em>ki med drugim govori o pomanjkanju \u010dlovekovega dostojanstva na mejah ter o sprejemu, za\u0161\u010diti, spodbujanju in vklju\u010devanju.<\/p>\n

Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek je v \u010dasu svojega pontifikata prevzel posebno poslanstvo skrbi za migrante in begunce, ki s selitvijo v druge dr\u017eave postanejo del nove dru\u017ebe in dobijo nove prilo\u017enosti. \u010ce pogledamo v zgodovino, lahko re\u010demo, da je bila Cerkev v svojem dru\u017ebenem nauku o migracijah vedno dosledna, Fran\u010di\u0161kova ob\u010dutljivost pa je postala zna\u010dilnost njegovega pontifikata. Nekateri pravijo, da je to osrednja tema njegovega pontifikata, v kateri se zrcali skrb za odpiranje vrat domov, \u017eupnij, samostanov in verskih skupnosti tistim, ki so v stiski.[12]<\/a> \u00bbMigranti predstavljajo zame poseben izziv, ker sem pastir Cerkve brez meja, ki se \u010duti mater vseh. Zato kli\u010dem de\u017eele k velikodu\u0161ni odprtosti, de\u017eele, ki so sposobne ustvariti nove kulturne sinteze, namesto da se bojijo uni\u010denja svoje istovetnosti.\u00ab[13]<\/a><\/p>\n

Ustvarjanje prihodnosti migrantov in beguncev<\/h2>\n

Retorika gro\u017enje<\/h4>\n

Sporo\u010dila o migrantih in beguncih v \u0161tevilnih primerih dominiranju agenda setting, priming and framing[14]<\/strong><\/a><\/em> v medijih. Nedvomno najve\u010d zanimanja vzbujajo nesre\u010de, v katerih ljudje umrejo ali se znajdejo v pogosto nehumanih okoli\u0161\u010dinah. \u010colni, ki so se prevrnili v Sredozemskem morju, Ukrajinci, ki be\u017eijo \u010dez mejo, \u017eenske in otroci, ki umirajo zaradi iz\u010drpanosti, trupla, naplavljena na pla\u017eah ju\u017ene Italije, tragi\u010dna usoda beguncev, ki pre\u010dkajo Saharo. V podobnih primerih mediji pogosto poudarjajo vzrok teh dogodkov: ne\u010dlove\u0161ke razmere, zaradi katerih ljudje i\u0161\u010dejo dostojanstvo v drugih dr\u017eavah. Mediji pri poro\u010danju o dogodkih v\u010dasih ustvarjajo negativno podobo migrantov in beguncev, kar povzro\u010da strah, ksenofobijo, nestrpnost in pove\u010dan rasizem. \u00bbV zvezi s tem imajo mediji pomembno vlogo pri oblikovanju javnega mnenja in odgovornost, da glede na obstoj me\u0161anih migracijskih tokov uporabljajo pravilno terminologijo v zvezi z begunci, prosilci za azil in drugimi oblikami migracij.\u00ab[15]<\/a> Statisti\u010dno gledano novinarji premalo pozornosti namenjajo pozitivnemu prispevku migrantov k dru\u017ebi; pogosto jih opisujejo kot breme za dr\u017eavo in iz\u010drpavanje dru\u017ebenih virov. Pozitivni u\u010dinki njihove prisotnosti v posameznih dr\u017eavah niso dele\u017eni enake pozornosti.[16]<\/a><\/p>\n

Carol, sirska begunka in \u017ertev hudega konflikta, je leta 2013 pape\u017eu Fran\u010di\u0161ku namenila naslednje besede: \u00bbNa\u0161e edino upanje je, da pridemo \u017eivi v Evropo. V Evropo, o kateri smo sanjali, da je gostoljubna in odprta. Na \u017ealost tudi tukaj na\u0161e trpljenje ne najde miru. Na\u0161e \u010dlovekove pravice in dostojanstvo sta prepogosto poteptana zaradi brezbri\u017enosti in povr\u0161nosti, s katerima nas obravnavajo. (…) Sirci v Evropi \u010dutimo veliko odgovornost, da ne bomo v breme, \u017eelimo se po\u010dutiti kot aktiven del nove dru\u017ebe. \u017delimo ponuditi svojo pomo\u010d, svoje bogastvo spretnosti in znanja, svojo kulturo pri gradnji pravi\u010dnej\u0161ih in prijaznej\u0161ih dru\u017eb do tistih, ki tako kot mi be\u017eijo pred vojnami in preganjanjem.\u00ab[17]<\/a><\/p>\n

Na istem sre\u010danju v Centro Astalli je pape\u017e Fran\u010di\u0161ek izrekel pomembno sporo\u010dilo, povezano z migranti: \u00bbVsak od vas, dragi prijatelji, prina\u0161a svojo \u017eivljenjsko zgodbo, ki nam govori o tragedijah vojne, o konfliktih, ki so prepogosto povezani z mednarodno politiko. Predvsem pa vsak od vas nosi bogastvo \u010dlove\u010dnosti in versko dedi\u0161\u010dino, zaklade, ki jih je treba sprejeti, ne pa se jih bati.\u00ab[18]<\/a> V poslanici za svetovni dan miru 2018 <\/em>pa je Fran\u010di\u0161ek omenil retoriko gro\u017enje oziroma ogro\u017eanja. \u00bbV mnogih ciljnih dr\u017eavah se je raz\u0161irila retorika, ki poudarja tveganja za nacionalno varnost ali visoke stro\u0161ke sprejemanja novih migrantov in tako poni\u017euje \u010dlove\u0161ko dostojanstvo, ki pripada vsem kot Bo\u017ejim sinovom in h\u010deram.\u00ab[19]<\/a> Seveda je res, da so dejanja nekaterih migrantov in beguncev sporna in v\u010dasih celo nezakonita, vendar to ne bi smelo biti odlo\u010dilno pri oblikovanju medijskih sporo\u010dil, ki posplo\u0161ujejo in projicirajo na celotno skupnost migrantov.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Spreminjanje zgodbe<\/h4>\n

Spreminjanje pripovedi o migrantih in beguncih postaja pere\u010d izziv za javne, zasebne in katoli\u0161ke medije. Tudi mediji, povezani s salezijansko dru\u017eino, imajo veliko vlogo, saj so raz\u0161irjeni prakti\u010dno po vsem svetu. Nekateri izmed njih imajo majhne uporabni\u0161ke ra\u010dune na dru\u017ebenih omre\u017ejih ali lokalne \u010dasopise, drugi imajo ve\u010dmilijonski doseg na televizijskih postajah. Kot re\u010deno, lahko vsak medij prispeva k spreminjanju pripovedi o tem pere\u010dem vpra\u0161anju in hkrati daje glas tistim, ki ga potrebujejo. \u00bbTo pomeni, da je treba ljudem zagotoviti varen prostor za pripovedovanje njihovih zgodb (…). To je treba storiti tudi z uporabo dru\u017ebenih in mno\u017ei\u010dnih medijev.\u00ab[20]<\/a><\/p>\n

Predsodki na vseh podro\u010djih \u017eivljenja vodijo v kulturo zavra\u010danja. V primeru migracij vodi v sumni\u010davost, sovra\u017enost, u\u017ealjenost, strah, zgra\u017eanje, kritiziranje, socialno zaprtost, strah pred pove\u010danim kriminalom in varnostnimi tveganji ter izgubo identitete in kulture. \u00bbMediji imajo v zvezi s tem zelo odgovorno vlogo: pravzaprav je njihova naloga, da razbijajo stereotipe in ponujajo korektne informacije pri poro\u010danju o napakah pe\u0161\u010dice, da obsodijo napake, a tudi pi\u0161ejo o po\u0161tenosti, pravi\u010dnosti in dobroti ve\u010dine. […] Komunikacijski mediji so sami po sebi pozvani, da se zavzamejo za to spremembo stali\u0161\u010d’ in spodbujajo to spremembo v ravnanju z migranti in begunci.\u00ab[21]<\/a><\/p>\n

Priro\u010dnik o integraciji za oblikovalce politik in strokovne delavce <\/em>je leta 2010 \u017ee obravnaval temo medijev in njihovo integracijo v kontekstu migracij. Pribli\u017eno 600 strokovnjakov je razvilo zamisli o po\u0161tenem in iskrenem komuniciranju o polo\u017eaju migrantov in beguncev ter vplivanju na odnos javnosti.[22]<\/a> Pape\u0161ki svet za pastoralo preseljencev in potujo\u010dih <\/em>pa poudarja, da morajo imeti mediji za pravilno poro\u010danje o migracijskih dogodkih dostop do beguncev in zlasti do tabori\u0161\u010d, kjer so nastanjeni.[23]<\/a><\/p>\n

Media Coverage on Migration: Promoting a Balanced Reporting <\/em>\u00a0<\/em>vsebuje naslednje predloge za poro\u010danje o migrantih v medijih; izogibati se je treba stereotipnim in negativnim besedam, ki se nana\u0161ajo na etni\u010dno pripadnost; mediji v najbolj gledanem \u010dasu ne bi smeli poro\u010dati le o prehodih meje in brodolomih, temve\u010d tudi o stanovanjskih, verskih ali delovnih vpra\u0161anjih migrantov; poro\u010danje bi moralo vklju\u010devati razli\u010dne vire in predvsem migrante same; zaposlitev novinarjev migrantov bi morala biti prednostna naloga z ustreznimi programi pripravni\u0161tev.[24]<\/a> Poro\u010dilo Caritas Italiana <\/em>in Fondazione Migrantes iz leta <\/em>2022 poudarja, da je treba v italijanskih medijih spremeniti narativ, da bi presegli neugodne novinarske razmere, ki migracije pogosto predstavljajo kot izklju\u010dno krizni pojav.[25]<\/a> Dokument Gradimo prihodnost z migranti <\/em>in begunci <\/em>prav tako vsebuje tudi jasne predloge, ki govorijo o pripravi dru\u017ebe z uporabo medijev za dejavnosti obve\u0161\u010danja in izobra\u017eevanja.[26]<\/a><\/p>\n

Migranti in begunci s seboj prina\u0161ajo ogromen \u010dlove\u0161ki in kulturni potencial ter \u0161tevilna znanja, ki lahko obogatijo lokalno skupnost. Cerkev je poklicana, da te ljudi skrbno povabi k sodelovanju na razli\u010dnih podro\u010djih. Strokovno znanje migrantov in beguncev je bilo v preteklosti pogosto klju\u010dno za pozitivno dru\u017ebeno in gospodarsko preobrazbo. Tudi danes bi bilo treba njihovo navdu\u0161enje in spretnosti veliko bolj ceniti.[27]<\/a> Prisotnost migrantov in beguncev ter odnosi in zavzetost za sodelovanje, ki jih ustvarjajo, predstavljajo tudi velik izziv za kulturni in duhovni razvoj dru\u017ebe. V okviru vklju\u010devanja novih priseljencev je izjemno pomembno ceniti digitalne spretnosti migrantov. Dokument Gradimo prihodnost z migranti in begunci <\/em>priporo\u010da \u00bbspodbujanje digitalnih spretnosti migrantov in beguncev ter uporabe digitalnih orodij v vsakdanjem in dru\u017ebenem \u017eivljenju, da bi pospe\u0161ili njihovo vklju\u010devanje v dru\u017ebo gostiteljico in hkrati prepre\u010dili socialno-ekonomske neenakosti\u00ab.[28]<\/a><\/p>\n

Komunikacijska strategija<\/strong><\/h2>\n

\u00a0<\/strong>V priro\u010dniku, ki ga je objavila Evropska komisija, so navedeni primeri strategij za zagotavljanje u\u010dinkovitega sporo\u010danja v zvezi s polo\u017eajem migrantov in beguncev. Med drugim govori o usposabljanju specializiranih tiskovnih predstavnikov, uporabi lokalnega tiska, vzdr\u017eevanju pozitivnih odnosov z novinarji, spremljanju medijskih informacij in izobra\u017eevanju javnosti. Isti dokument opozarja na razvoj medkulturnih kompetenc medijskih organizacij in novinarjev za u\u010dinkovito delo v dolo\u010denem okolju. Predvsem govori o dobrem poznavanju dru\u017ebe, spretnostih in izku\u0161njah za vklju\u010devanje ve\u0161\u010din medkulturnega komuniciranja ter odprtem in radovednem odnosu. Spretnosti je treba razvijati \u017ee na \u0161olski ravni, klju\u010dni akterji ali ugledne osebnosti pa lahko novinarskim in medijskim izobra\u017eevalnim ustanovam pomagajo s te\u010daji o migracijah in kulturnih razlikah.[29]<\/a><\/p>\n

Rimska listina – Kodeks ravnanja v zvezi s prosilci za azil in begunci <\/em>pa opozarja na odgovornosti novinarjev pri uporabi medijske strategije o migrantih in beguncih. Spodbuja uporabo ustrezne terminologije, nadzor nad informacijami, za\u0161\u010dito tistih, ki se odlo\u010dijo govoriti z novinarji, ter sodelovanje s strokovnjaki in organizacijami, specializiranimi za ta vpra\u0161anja.[30]<\/a><\/p>\n

Tudi Cerkev je dala posebne usmeritve za medijsko strategijo. Smernice o medkulturni pastorali migrantov <\/em>iz leta 2022 govorijo o izkrivljeni podobi migrantov, ki ovira dostojanstveno sprejemanje migrantov. Poudarjajo, da je Katoli\u0161ka cerkev poklicana pomagati lokalnim skupnostim, da resni\u010dno razumejo pojav migracij z naslednjimi konkretnimi ukrepi:<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n