<\/p>
Sodelovanje z novinarji je zelo pomembno podro\u010dje upravljanja z informacijami v instituciji. Novinar obi\u010dajno predstavlja dolo\u010den medij, v\u010dasih pa deluje samostojno ali v ve\u010d tradicionalnih ali spletnih medijih hkrati. Z vzponom dru\u017ebenih medijev in spreminjajo\u010dimi se na\u010dini sporo\u010danja informacij se je vloga novinarja in novinarstva v zadnjih dveh desetletjih bistveno spremenila. Kar je znano kot klasi\u010den, starej\u0161i na\u010din novinarstva, morda ni primeren za mlaj\u0161e in obratno. Potro\u0161niki generacije Z (Gen Z), ki poznajo internet in dru\u017ebene medije, lahko prej\u0161nji slog novinarstva dojemajo kot preve\u010d oddaljenega.<\/p>
Posledi\u010dno se udele\u017eenec medijskih procesov sre\u010duje s \u0161tevilnimi vrstami pristopov k opravljanju poklica, \u0161tevilnimi slogi, \u0161tevilnimi \u0161olami novinarstva in \u0161tevilnimi vrstami medijev. Naslednji \u010dlanek predstavlja te teme prav v tem klju\u010du: nenehno spreminjanje razumevanja in prakse novinarske stroke v zadnjih letih, pa tudi preoblikovanje orodij, konstrukcija informacij, produkcija vsebin in uredni\u0161ki procesi. Sodobne tehnologije pomenijo spremembe v novinarski stroki po vsem svetu. Razumevanje teh razlik je pomembna pomo\u010d pri vsebinskem sodelovanju z novinarji in mediji. Poleg tega naslednji \u010dlanek opisuje tudi prakti\u010dna pravila za ravnanje z novinarji.<\/p>
Pravilno upravljanje informacij, posredovanih zunaj ustanove, daje prednost doseganju njenih ciljev. Odnosi z mediji, kot so opredeljeni, \u00bb(…) ali tako imenovani odnosi z mediji, so gradnja in vzdr\u017eevanje dobrih, pozitivnih in obojestransko koristnih odnosov podjetja z mediji.\u00ab[1]<\/a> Namesto tega lahko negativni odnosi z mediji vodijo v situacije, ki negativno vplivajo na podobo ustanove. Pravilni odnosi in komunikacija z mediji s strani ustanove postavljajo temelje za proces sporo\u010danja pozitivnih informacij ciljnim skupinam podjetja.<\/p> Pravilen odnos z mediji pomeni, da je treba poskrbeti za pravo \u00bbtemperaturo\u00ab sporo\u010dila. V\u010dasih bo premi\u0161ljena vsebina zadeve pripeljala do vreli\u0161\u010da; drugi\u010d so hladne informacije najprimernej\u0161i slog. Oseba, odgovorna za temperaturo stikov z mediji, je obi\u010dajno tiskovni predstavnik, ki mu pomaga tako imenovani tiskovni urad. Zato je izredno pomembno, da smo strokovno pripravljeni na delo z novinarji, ki predstavljajo razli\u010dne sloge in oblike.<\/p> Novinar in novinarstvo<\/p> \u010ce ne \u017eelite spremeniti sveta, ne postanite novinar. Tako je o novinarjih povedala Jane Reed, nekdanja urednica, zalo\u017enica in direktorica za korporativne zadeve pri News International. Do pred nekaj desetletji je bil izraz novinar uporabljen za opis osebe, ki je pisala \u010dlanke za \u010dasopise. Namesto tega v drugi polovici 20. in zgodaj<\/p> 21. stoletja so privr\u017eenci poklica za\u010deli delati na radiu, televiziji in internetu. Eden najbolj priljubljenih opisov novinarje opredeljuje kot \u00bbvse zaposlene v medijih, ki so uredni\u0161ko odgovorni za pripravo ali prenos novic ali drugih osnovnih enot informacij. Ta opredelitev vklju\u010duje tiste, katerih glavne odgovornosti so zbiranje novic, priprava in urejanje ali nadzor in upravljanje novic.\u00ab[2]<\/a><\/p> Novinarje lahko razdelimo glede na sektor, ki ga pokrivajo, na primer: \u0161port, religija, zgodovina, politika, tehnologija, znanost, vojna, preiskave. Po drugi strani pa na\u010din opravljanja poklica dolo\u010da kvalitativne zna\u010dilnosti: poro\u010devalec, dopisnik, komentator, voditelj, mobilni novinar ali kolumnist. Ob upo\u0161tevanju medija, za katerega novinar dela, je mogo\u010de razlikovati med televizijskimi, radijskimi, tiskanimi, internetnimi in samostojnimi novinarji. Mnogi predstavniki tega poklica opravijo posebne \u0161tudije, te\u010daje in usposabljanja. V zadnjih letih se je pojavil profil, ki je opredeljena kot \u00bbustvarjalec vsebine\u00ab, ki ima pogosto vrsto ve\u0161\u010din, ki skupaj ustvarijo \u017eeleni u\u010dinek, vendar niso vedno zadovoljive glede kakovosti. Ustvarjalec vsebine je ve\u010dkrat opredeljen tudi kot novinar.<\/p> V opisu poklica novinarja najdemo naslednje zna\u010dilnosti: \u00bbnovinar sodeluje v procesu dru\u017ebene komunikacije z objavljanjem \u010dlankov, poro\u010dil, intervjujev, komentarjev, kolumn v mno\u017ei\u010dnih medijih. Zbira in posreduje informacije o zanimivih dogodkih, pojavih, ki se dogajajo v sodobnem svetu, pa tudi mnenja in stali\u0161\u010da, ki zanimajo javnost. (…) Sodobni novinar mora spretno in hitro priti do dejstev. Za u\u010dinkovito opravljanje svojega dela novinarji ohranjajo stike s priljubljenimi osebnostmi, odlo\u010devalci ali institucijami v dru\u017ebenopoliti\u010dnem, gospodarskem in kulturnem \u017eivljenju. (…) Poleg tega delo novinarja zahteva ustvarjalnost, komunikacijske spretnosti, poslu\u0161nost, vztrajnost in odlo\u010dnost.\u00ab[3]<\/a><\/p> Novinarja mora voditi tako imenovana novinarska etika, ki med drugim pomeni spo\u0161tovanje resnice in pravico javnosti do informacij. Po\u0161teno poro\u010da in razlaga dogodke, si prizadeva biti natan\u010den in neodvisen, informacije pripisuje zanesljivim virom, uporablja po\u0161tena sredstva za pridobivanje gradiva, ne izvaja plagiatorstva, spo\u0161tuje zasebnost. I\u0161\u010de resnico, je pogumen pri zbiranju informacij, izogiba se stereotipom o rasi, spolu, starosti, veri, narodnosti, invalidnosti, spolni usmerjenosti, fizi\u010dnem videzu ali dru\u017ebenem statusu, spodbuja odprto izmenjavo idej, daje glas brez glasu, razlikuje novice od ogla\u0161evanja ali reklame, ka\u017ee so\u010dutje, priznava napake in jih hitro popravi.[4]<\/a><\/p> Walter Williams je leta 1908 je v Mizzouju ustanovil prvo novinarsko \u0161olo na svetu, ki je danes znana kot Univerza v Missouriju. Ve\u010d kot stoletje pozneje njegov manifest ostaja ena najjasnej\u0161ih izjav o na\u010delih, vrednotah in standardih za novinarje po vsem svetu. William je zapisal: \u00bbVerjamem, da so jasno razmi\u0161ljanje in jasna izjava, natan\u010dnost in po\u0161tenost temelj dobrega novinarstva. Verjamem, da mora novinar pisati le tisto, kar je v njegovem srcu resni\u010dno.\u00ab[5]<\/a> Tudi v mnogih drugih redakcijah med pravili sodelovanja najdemo konkretne, zanimive eti\u010dne kodekse in listine novinarskih dol\u017enosti.[6]<\/a><\/p> Poklic novinarja je povezan z zaupanjem javnosti. Pridobljene informacije in poro\u010dila so pogosto osebne izjave in mnenja posameznikov, ki zastopajo podjetje. Ohranjanje resnice in objektivnosti v pridobljenih informacijah je temelj novinarskih dejavnosti, na katerih je mogo\u010de graditi zaporedne korake poklica. Sodobna tehnolo\u0161ka sredstva ne izklju\u010dujejo eti\u010dnih na\u010del, medijska konvergenca – prepletanje ve\u010dplastnih medijskih vsebin – pa spodbuja uravnote\u017eeno delovanje, povezano z resni\u010dnostjo sporo\u010dila ter dobrobitjo posameznika in podjetja, ki mu je vsebina namenjena.<\/p> Novinar in novinarstvo v 21. stoletju-konvergenca medijev<\/p> Novinarstvo je ustvarjalni poklic. Toda dana\u0161nje novinarstvo in novinarstvo preteklosti sta dva razli\u010dna sveta. \u00bbNobenega dvoma ni, da tehnolo\u0161ka revolucija, predvsem njena stopnjevanje v zadnjih treh desetletjih, ne vpliva samo na novinarje same kot na poklic – veliko globlje prodira v strukture dru\u017ebenega \u017eivljenja, pogosto revolucionira na\u010din in naravo komunikacije med vsemi sodobnimi uporabniki mno\u017ei\u010dnih medijev.\u00ab[7]<\/a> Internet novinarstvo spreminja v vse bolj digitalno obliko. Socialni mediji so po drugi strani postali tako raz\u0161irjeni v poklicu, da delo brez njega postane neu\u010dinkovito. \u00bbNovinarstvo ne more zanemariti dru\u017ebenih medijev, ki pogosto prehitevajo konkurenco, torej velike institucije in tiskovne agencije.\u00ab[8]<\/a><\/p> Zaradi nenehnih tehnolo\u0161kih in s tem kulturnih sprememb lahko govorimo o tako imenovanem teko\u010dem novinarstvu. Ta izraz se nana\u0161a na izraz, ki ga uporablja Zygmunt Bauman – likvidna dru\u017eba – s pomo\u010djo katerega opisuje procese, ki poteka v zadnjih letih. Teko\u010do sodobno dru\u017ebo opredeljuje kot \u00bbdru\u017ebo, v kateri se pogoji, v katerih delujejo njeni \u010dlani, spreminjajo hitreje, kot je potrebno, da se na\u010dini delovanja utrdijo v navade in rutino.\u00ab[9]<\/a> Medtem ko je pred nekaj desetletji novinarstvo imelo natan\u010dno dolo\u010dena pravila, so na za\u010detku 21.stoletja zaradi spreminjajo\u010dih se na\u010dinov dostopa do informacij ti standardi precej neenakomerni. Prav te hitre spremembe formatov in orodij, ki jih zaznamuje konvergenca medijev, lahko opredelimo kot teko\u010de.[10]<\/a><\/p> Konvergenca medijev je pojav, ki vklju\u010duje kombinacijo informacij in komunikacijske tehnologije, ra\u010dunalni\u0161ka omre\u017eja in medijske vsebine. Zdru\u017euje “tri C-je” – ra\u010dunalni\u0161tvo, komunikacija in vsebina (angl. computing, communication, and content), (pa tudi: vsebina, korporacije, ra\u010dunalniki (angl. content, corporations, computers) – in je neposredna posledica digitalizacije medijskih vsebin in \u0161irjenja interneta.[11]<\/a> Zahvaljujo\u010d omenjenemu pojavu teko\u010dega novinarstva in konvergence medijev se je proces ustvarjanja, urejanja in objavljanja informacij bistveno spremenil. Konvergenca medijev postaja vse hitrej\u0161a v drugem desetletju 21.stoletja. Sodobno novinarstvo postaja vse bolj zakoreninjeno v dru\u017ebenih omre\u017ejih. Hiter dostop do informacij je revolucioniral potrebo po obve\u0161\u010denosti v dru\u017ebi. Pred nekaj desetletji so dr\u017eavljani lahko bili na teko\u010dem le z informacijami iz jutranjega tiska ali ve\u010dernih novic, ki jih je predvajalo le nekaj kanalov, danes pa je potrebo po obve\u0161\u010danju mogo\u010de zadovoljiti vsakih nekaj sekund z uporabo interneta.<\/p> Oddajanje v \u017eivo ali pretakanje v \u017eivo postaja vse bolj priljubljeno v novinarstvu. Razlikovati je treba med oddajami, proizvedenimi z veliko koli\u010dino opreme in osebja, in oddajami z malo sredstvi. S pravimi ve\u0161\u010dinami in tehnologijo lahko ena oseba oddaja izjemno kakovostne oddaje s komentarji hkrati tradicionalnim medijem. Majhna, kakovostna oprema v kombinaciji z dovolj hitrim internetnim omre\u017ejem lahko zdaj zagotavlja profesionalno video in avdio pokritost v \u017eivo iz samega sredi\u0161\u010da dogodka. To vrsto poro\u010danja o novicah gledalci najbolj \u017eelijo.<\/p> Avtorji publikacije \u00bbGlobal Journalism Education in the 21st century: Challenges & Innovation\u00ab <\/em>govorijo o novinarskem izobra\u017eevanju, povezanem s tehnolo\u0161kimi spremembami. Po njihovem mnenju se je treba prilagoditi nenehno razvijajo\u010demu se okolju in iskati nove oblike novinarskega izobra\u017eevanja za mlade \u0161tudente.[12]<\/a> Osnove zanesljivega novinarstva ostajajo enake, medtem ko so nove, pogosto prefinjene oblike ustvarjanja in objavljanja vsebin v\u010dasih presenetljive. En primer je oblika TikTok, kjer ima snemanje in objavljanje video vsebin v navpi\u010dni obliki 9:16 prednost pred vodoravno 16:9. Drug primer je monta\u017ea filmov, ki je veliko hitrej\u0161a kot pred ducatom let, ali snemanje video vsebin z uporabo prej neznanih naprav, kot so droni.<\/p> Konvergenca medijev je priljubljen pojav, ki vsako leto zaradi tehnolo\u0161kih revolucij prina\u0161a nov razvoj. Novinarstvo je postalo \u00bbhitro\u00ab, ne le v smislu pripravljenega gradiva, ampak tudi v smislu raz\u0161irjanja vsebin. Medij, kot je na primer Twitter, lahko v nekaj minutah deli informacije s skoraj vsem svetom. To je posledica posebnosti medija in \u0161tevila prejemnikov, ki prejmejo ustrezne informacije v realnem \u010dasu. Zato je tako pomembno, da smo ustrezno pripravljeni in izobra\u017eeni za objavljanje in u\u017eivanje vsebin v svetu medijske konvergence.<\/p> Prakti\u010dna pravila za ravnanje z novinarji<\/p> Ob upo\u0161tevanju razvoja novinarskega sloga, konvergence in likvidnosti na podru\u010djumedijev ter etike dela v medijih bo v nadaljevanju opisno predstavljeno ve\u010d prakti\u010dnih na\u010del odnosov z mediji. Nikakor ne trdimo, da so recepti za uspe\u0161no komunikacijo, vsekakor pa so lahko v pomo\u010d pri upravljanju informacij v institucijah. Upo\u0161tevanje teh na\u010del bo zagotovilo ve\u010djo u\u010dinkovitost izvedenih dejavnosti.<\/p> Spo\u0161tujte vse novinarje<\/p> Pri svojem delu z mediji vodja odnosov z mediji naleti na novinarje mlaj\u0161ih in starej\u0161ih generacij, tiste, ki se na dru\u017ebenih omre\u017ejih po\u010dutijo kot doma, pa tudi tiste, za katere Internet ostaja zelo moderno zasnovana soba. Obstajajo hitro informativno usmerjeni novinarji in tisti, ki potrebujejo \u010das in sestanke za pripravo izjave ali intervjuja. Nekateri strokovno obvladajo svoj materni jezik; drugi nimajo te sposobnosti. Nekateri se ukvarjajo s cerkvenimi temami, drugi pa imajo raje politiko, ekonomijo ali modo. Spo\u0161tovanje in osebna kultura pripadata vsem, ne glede na obravnavano temo in \u010dustveni naboj, povezan z ustvarjeno vsebino.<\/p> Eno temeljnih pravil je odgovarjanje na e-po\u0161to, telefonske klice in sporo\u010dila novinarjev. \u010ce je to dejanje zanemarjeno ali prezrto, bodo medijski strokovnjaki hitro spoznali pomanjkanje strokovnosti na drugi strani. Vedno se je treba odzvati na poizvedbe novinarjev za informacije. V\u010dasih politika institucije ne dopu\u0161\u010da dolo\u010denih odgovorov, vendar je kljub temu treba dati povratne informacije ali podati posebno izjavo. V stikih z mediji ni neobi\u010dajnih besed ali izjav. Dobra medijska praksa je, da se lahko vedno in v vsakem trenutku snema tiskovni predstavnik ali oseba, odgovorna za medijsko pokrivanje institucije, tudi \u010de je rde\u010da lu\u010d ugasnjena. V \u010dasu krize se je treba zavedati, da je tudi najhuj\u0161a resnica bolj\u0161a od la\u017ei. Zamujeno in odlo\u017eeno komuniciranje spodkopava procese upravljanja informacij v instituciji.<\/p> Novinarji generacije Z so ponavadi bolj ob\u010dutljivi na dolo\u010dene teme, kot so ekologija, migracije ali preglednost v institucijah. Poznajo dru\u017ebene medije in aplikacije, ki podpirajo novinarsko delo, umetno inteligenco ter orodja za upravljanje posameznih in skupinskih projektov. Pogosto je njihovo glavno delovno orodje pametni telefon ali iPhone, skupaj s \u0161tevilnimi drugimi tako imenovanimi pripomo\u010dki.<\/p> Vzpostavljanje dobrih odnosov z novinarji<\/p> Bolj\u0161i kot je odnos z novinarjem, ve\u010dje so mo\u017enosti za uspeh medijskih dejavnosti. Prijateljski, odprti in iskreni medosebni odnosi spodbujajo procese upravljanja pretoka informacij v institucijah. Ni\u010d ne more nadomestiti osebnega sre\u010danja z novinarjem. Poskrbeti je treba za vzdr\u017eevanje rednih stikov, vendar se je treba izogibati vsiljivosti. Strokovnost in prijaznost ter dobre manire so lastnosti osebe za odnose z mediji. Priporo\u010dljivo je iti na osebne sestanke z direktorji medijev, vendar le pri pomembnih zadevah ali na za\u010detku obetavnega sodelovanja. Prav tako se je treba zavedati, da je novinar \u010dlovek, ki je odgovoren za svoje delo in mora dosegati \u017eelene rezultate. Vedno se jim je treba zahvaliti tudi za najmanj\u0161o objavo o instituciji, ki jo predstavljajo.<\/p> Delo z novinarji zahteva spretno spremljanje njihovih dejavnosti za doseganje na\u010drtovanih ciljev. Po\u0161iljanje enega samega \u010dlanka je v\u010dasih lahko nezadostno. Zato je pomembno nadaljnje spremljanje, tj. elegantno opominjanje in ponujanje dodatnih medijskih vsebin Zbirka podatkov novinarjev je klju\u010dnega pomena pri dejavnostih odnosov z mediji. Odvisno od zastopane institucije lahko to vklju\u010duje novinarje, ki delajo v lokalnih, nacionalnih ali mednarodnih medijih. Vredno je izbrati prave medije za delo in ugotoviti, kako delujejo. Sposoben vodja odnosov z mediji pozna medijsko okolje institucije, ki jo zastopa, in nato poi\u0161\u010de prave sodelavce, ki bodo objavili vsebino njegove ustanove.<\/p> Nova generacija novinarjev zelo ceni komentarje, v\u0161e\u010dke in izmenjavo vsebin, objavljenih na dru\u017ebenih omre\u017ejih. Mladi novinarji pogosto objavljajo foto in video vsebine o sebi in svojem delu na spletu, kar je lahko v pomo\u010d pri spoznavanju njihovega na\u010dina novinarstva in njihovih interesov. Nekateri postanejo vplivne\u017ei s precej\u0161njim \u0161tevilom naro\u010dnikov ali sledilcev, ki vplivajo na velike dru\u017ebene skupine. Mladi novinarji pogosto dobro govorijo tuje jezike in poznajo svet.<\/p> Gradnja medijske pismenosti<\/p> Bistveno je, da se ustrezno usposobite za pisanje besedil, nastopanje pred kamero, izbiro primerne obleke in \u0161tevilna druga podro\u010dja. Zlasti je treba biti pripravljen na javno nastopanje pred kamero, tako na kratke govore kot na javne razprave v \u017eivo. Najpomembnej\u0161a je vsebina sporo\u010dila – in za to je treba poskrbeti najprej -, pomemben pa je tudi na\u010din govora in predvsem videz. Delo na ustreznem jeziku govora, ki je bolj pozitiven in figurativen ter manj strokoven, je lahko zelo za\u017eelena lastnost. Pripravljenost na intervju ali razpravo pred kamerami ali radiem bo hitro cenjena. Integriteta in strokovnost sta zna\u010dilnosti strokovnjaka za odnose z mediji. Pomembna sta tudi spretnost in usposobljenost za zagotavljanje medijskega poro\u010danja v kriznih razmerah.<\/p> Ko se predstavljamo medijem, moramo biti pozorni na obla\u010dila in videz ter poskrbeti, da so primerni. Ob\u010dinstvo je najprej pozorno na videz in na\u010din govora osebe, \u0161ele pozneje ga dose\u017ee stvarno sporo\u010dilo. Primerne geste podpirajo ali pomagajo sporo\u010dilu, medtem ko lahko tako imenovane zaprte geste povsem izni\u010dijo stvarno vsebino. Medijski delavci cenijo to\u010dnost, zlasti na dogodkih v \u017eivo, ter urejeno in \u010disto obleko. \u010ce \u017eelite pou\u010devati tehni\u010dno osebje, boste zagotovo do\u017eiveli neuspeh. Kar zadeva pisno vsebino, ki jo posredujete medijem, bi jo morala pred po\u0161iljanjem novinarjem preveriti druga oseba. V kriznih razmerah se pri pisanju izjave zavedajte, da je pomembna vsaka posamezna beseda.<\/p> Pozornost je treba nameniti spodbujanju ve\u0161\u010din, povezanih z mediji, v zvezi z uporabo sodobne opreme, dru\u017ebenih medijev ter sposobnostjo razpravljanja in odzivanja na komentarje na dru\u017ebenih medijih. V \u0161tevilnih primerih je lahko snemanje video in avdio posnetkov s telefonom edina priro\u010dna re\u0161itev. Predhodna priprava opreme in tehni\u010dne spretnosti so tako lahko dobra podlaga za konkretno sporo\u010dilo.<\/p> Novinarji velikokrat zaprosijo za snemanje, govorjenje ali sodelovanje v razpravi v \u017eivo na daljavo z uporabo ustreznih orodij in interneta. \u010ce je verjetno, da ga bodo snemali pogosto, je treba pripraviti primeren prostor doma ali v slu\u017ebi, tako imenovani mini studio. Zagotoviti je treba dober telefon ali kamero za snemanje, mikrofon, lu\u010d, primerna obla\u010dila, li\u010dila in primerno ozadje.<\/p> Zagotavljanje prave vsebine<\/p> Novinarji danes pogosto pri\u010dakujejo \u017ee pripravljene vsebine v obliki besedila ali videa. Po\u0161iljanje slabe kakovosti materiala je neza\u017eeleno. Napa\u010dno je po\u0161iljati gradivo, ki ni popolnoma povezano z novinarjevim profilom in interesi, ali organizirati sre\u010danja z mediji z malo tematskega pomena. Z eno besedo, pozornost je treba nameniti izbiri posredovanih informacij. Novinarji cenijo spodbudne teme in gradivo, ki v ob\u010dinstvu vzbuja \u010dustva. Preprosta in kratka sporo\u010dila za javnost bodo novinarje spodbudila, da jih preberejo in spremenijo v ustrezne novice. Poleg tega si ne bi smeli prihraniti truda, da bi novinarjem pomagali najti prave ljudi ali strokovnjake za intervju, pogovor, televizijski nastop ali hitra sre\u010danja pred kamero.<\/p> Strukture sodobnih redakcij se zelo razlikujejo od struktur izpred ducata let. Pogosto se delo opravi na daljavo. Ustvarjalci vsebin, ki delajo na terenu, dostavijo dokon\u010dano gradivo, razvito v postprodukcijskem procesu, ve\u010dkrat od doma, na daljavo. Ti novinarji pogosto prosijo druge, naj zagotovijo avdio ali video vsebine, primerne za izdelavo njihovega gradiva. V nekaterih primerih bosta hitrost in izvirnost zagotovljenega materiala veliko pomembnej\u0161a od kakovosti posnetkov. Takoj\u0161nje vsebine s prizori\u0161\u010da se v\u010dasih izka\u017eejo za neprecenljive pri novinarskem delu.<\/p> Novinarji mlaj\u0161e generacije so v\u010dasih vklju\u010deni v Oddaje v \u017eivo z dejanskega prizori\u0161\u010da na dru\u017ebena omre\u017eja in dodajajo svoj komentar. V teh primerih jim je treba zagotoviti ustrezne pogoje za opravljanje svojega dela, v\u010dasih povezane s potrebami, kot so dostop do elektri\u010dne energije, interneta in ljudi, ki lahko v \u017eivo komentirajo predvajani dogodek. Dandanes je hitrost poro\u010danja o novicah izjemno pomembna.<\/p> Sklep<\/p> Delo z novinarji tako predpostavlja ustrezne postopke, ki vodijo k pravilnemu upravljanju informacij. Odnosi z mediji so postali del struktur malih in velikih organizacij, ki i\u0161\u010dejo odgovor na vpra\u0161anje: kako dobro komunicirati z novinarji in mediji. V dobi hitro razvijajo\u010dega se novinarstva in novih komunikacijskih tehnologij je to vpra\u0161anje \u0161e vedno zelo pomembno. Nenehno, kontinuirano izobra\u017eevanje na tem podro\u010dju je predpogoj za vse, ki delajo v tem sektorju, da bi opravljali delo, ki je plodno in u\u010dinkovito.<\/p> Strokovnjaki za komuniciranje opa\u017eajo, da spremembe v tehnologiji povzro\u010dajo spremembe v komuniciranju. Kar je opredeljeno kot “klasi\u010dni” na\u010din komuniciranja, morda ne bo zadostovalo za u\u010dinkovito upravljanje informacijskih procesov. Spremembe v komuniciranju silijo k vzporednim kulturnim spremembam, tako kot spremembe v novinarskem poklicu. Vrhovni predstojnik salezijanske dru\u017ebe, don \u00c1ngel Fern\u00e1ndez Artime, omenja te spremembe pri branju resni\u010dnosti: \u00bbPrakticirati moramo verodostojno branje resni\u010dnosti, ki vklju\u010duje druge, in spodbujati dialog z drugimi, s kulturo, z mediji, z intelektualci, s tistimi, ki mislijo druga\u010de in celo v nasprotju z nami. To so krepostne navade, ki jih zahteva na\u0161 na\u010din bivanja v svetu, kr\u0161\u010danski in salezijanski slog, ki ga lahko vnesemo v videnje sveta in stvari.\u00ab13<\/sup><\/p> Pred mnogimi leti je sveti Janez Bosko govoril o pomenu medijskega poro\u010danja, o tem, kako pomembno je, da so dejavnosti salezijanske dru\u017eine vidne v medijih. \u00bbSmo v \u010dasu, ko moramo delati, delovati. Svet je postal materialen, zato je treba delati in dati vedeti, kaj dobrega po\u010dnemo. \u010ce \u010dlovek dela \u010dude\u017ee tudi tako, da moli dan in no\u010d, medtem ko ostaja v svoji celici, svet temu ne posve\u010da ve\u010d pozornosti in ne verjame. Svet mora videti in se ga dotakniti.\u00ab14<\/sup> Don Bosko je na ta na\u010din govoril o potrebi po razli\u010dnih oblikah ogla\u0161evanja in promocije v tisku svojega \u010dasa. Verjetno je bil v kontekstu svojega \u010dasa res u\u010dinkovit strokovnjak za odnose z mediji.<\/p> Odnosi z mediji so v salezijanski dru\u017eini pomemben vidik dela v \u0161tevilnih ustanovah. Stiki z novinarji starej\u0161ih in mlaj\u0161ih generacij prina\u0161ajo resni\u010dne koristi na podro\u010dju promocije ustanov, povezanih s salezijansko karizmo. Strokovno upravljanje kro\u017eenja informacij spodbuja dobre odnose z mediji iz razli\u010dnih sektorjev, poznavanje prakti\u010dnih pravil v zvezi s stiki z novinarji pa je podlaga za ustvarjanje odgovornih vsebin.<\/p> Vir: InfoANS<\/em>, prevod in priredba: bans<\/em><\/p> Bibliografija<\/p> Michael Bromley, Howard Tumber & Barbie Zelizer, Journalism education<\/em>. Journalism, 2(3), 2001, 251-254.<\/p> Jos\u00e9 Mar\u00eda La Porte, Giornalismo specializzato e fede cattolica: elementi per una copertura informativa oggettiva<\/em>, v Giovanni Tridente (ed.), Teoria e Pratica del Giornalismo Religioso. Come informare sulla Chiesa Cattolica: fonti, logiche, storie, personaggi<\/em>, Roma, EDUSC, 2014.<\/p> Giovanni Tridente, Giornalismo e informazione religiosa: prerogative e punti d\u2019incontro<\/em>, v Giovanni Tridente (ed.), Teoria e Pratica del Giornalismo Religioso. Come informare sulla Chiesa Cattolica: fonti, logiche, storie, personaggi<\/em>, Roma, EDUSC, 2014.<\/p> David T. Bourgeois, Ministry in the digital age. Strategies and best practices for a post-website world<\/em>, Downers Grove Illinois, InterVarsity Press, 2012.<\/p> Davide Mazzocco, Giornalismo online<\/em>, Centro di Documentazione giornalistica, Roma, 2018.<\/p> Maistrello Sergio, Giornalismo e nuovi media. L\u2019informazione al tempo del citizen Journalism<\/em>, Apogeo, Milano, 2010.<\/p> Mark Deuze, Journalism in Liquid Modern Times<\/em>. An interview with Zygmunt Bauman, Journalism Studies Vol. 8, August 2007.<\/p> Loup M. Langton, New Technology, New Rules for Journalism and a New World of Engagement<\/em>, Western Kentucky University, Bowling Green, USA, WJEC 2019.<\/p> Robyn Goodman, Elanie Steyn (Editors), Global journalism education in the 21st century: Challenges and innovations<\/em>. Austin, TX: Knight Center for Journalism in the Americas, 2017.<\/p> Alberto Puliafito, Dal giornalismo al Digital Content Management, Teoria e tecniche delle nuove professionalit\u00e0 dell\u2019informazione<\/em>, Centro di Documentazione giornalistica, Roma, 2018.<\/p> John W. C. Johnstone, Edward J. Slawski, William W. Bowman, The news people: a sociological portrait of American journalists and their work, University of Illinois Press<\/em>, Urbana, 1976.<\/p> Wolfgang Donsbach, Journalists and their professional identities<\/em>, v Stuart Allan (ed.), The Routledge Companion to News and Journalism<\/em> (p. 38-49), London and New York: Routledge, 2010.<\/p> Mark Carroggio, Bruno Mastroianni, Francesco Gagliardi, La relazione con i media<\/em>. Rome, Aracne, 2012.<\/p> Yago de la Cierva, Communication in Church events<\/em>, Rome, Edusc, 2014.<\/p> Yago de la Cierva, La Chiesa casa di vetro<\/em>, Rome, Edusc, 2014.<\/p> Commission on Freedom of the Press, A free and responsible press<\/em>, Chicago, IL, University of Chicago Press, 1947.<\/p> Eren Ekin Ercan, The present and the future of journalism education<\/em>, Qual Quant, 52 (Suppl 1), 2017.<\/p> Sergio Bolzoni, Giornalismo digitale<\/em>, UTET, Novara 2015.<\/p> Vaios Papanagnou, Who is a good journalist? Evaluations of journalistic worth in the era of social media<\/em>, London School of Economics and Political Science, UK, Journalism, 2021.<\/p> \u00c1ngel Fern\u00e1ndez Artime SDB, Rettor Maggiore, Strenna 2023, Come lievito nella famiglia umana d\u2019oggi. La dimensione laicale della Famiglia di Don Bosco<\/em>.<\/p> Memorie Biografiche di San Giovanni Bosco<\/em> XIII.<\/p> Adam Szynol, Konwergencja medi\u00f3w w praktyce<\/em>, Media \u2013 Kultura \u2013 Spo\u0142ecze\u0144stwo, nr 7\u20138 (2012\u20132013), Uniwersytet Wroc\u0142awski.<\/p> Pawe\u0142 \u0141oki\u0107, Praktyki uprawiania zawodu dziennikarza w \u015brodowisku nowych medi\u00f3w<\/em>, Rozprawa doktorska, Pozna\u0144 2019.<\/p> Clara Ramirez, Liquid Journalism in a Changeable Society<\/em>, https:\/\/medium.com\/@MClara_art\/liquid-journalism-in-a-changeable-society-90acef611821, 2016.<\/p> Ash Carter, Shaping disruptive technological change for public good, Harvard Kennedy School<\/em>, https:\/\/www.belfercenter.org\/publication\/shaping-disruptive- technological-change-public-good?, 2018.<\/p> Leighton Walter Kille, The Journalist\u2019s Resource, Code of ethics of the Society of Professional Journalists<\/em>, https:\/\/journalistsresource.org\/home\/code-of-ethics\/, 2009.<\/p> Missouri School of Journalism<\/em>, University of Missouri, The Journalist\u2019s Creed, https:\/\/journalism.missouri.edu\/wp-content\/uploads\/2017\/03\/journalists-creed-download.pdf.<\/p> Media convergence<\/em>, Encyclopedia Britannica, https:\/\/www.britannica.com\/topic\/media-convergence.<\/p> Ordine dei Giornalisti del Veneto<\/em>, Consiglio Regionale, Vademecum del giornalista. Le leggi, le carte e le regole, https:\/\/www.ordinegiornalisti.veneto.it\/files\/Scuola-Buzzati\/vademecum%20edizione%20XX.pdf, Venezia 2009.<\/p> Julia Przyborowska, Magdalena Kurcz, Encyklopedia zarz\u0105dzania, Media relations, https:\/\/mfiles.pl\/pl\/index.php\/Media_relations.<\/p> Dziennikarz, http:\/\/wup.kielce.pl\/images\/stories\/CIZ-zawody\/dziennikarz.pdf, 2018.<\/p> [1]<\/a> Julia Przyborowska, Magdalena Kurcz, Encyklopedia zarz\u0105dzania, Media relations, https:\/\/mfiles.pl\/pl\/index.php\/Media_relations.<\/p> [2]<\/a> John W. C. Johnstone, Edward J. Slawski, William W. Bowman, The news people: a sociological portrait of American journalists and their work, University of Illinois Press, Urbana, 1976, str. 7. <\/p> [3]<\/a> Dziennikarz, http:\/\/wup.kielce.pl\/images\/stories\/CIZ-zawody\/dziennikarz.pdf, 2018. <\/p> [4]<\/a> The Journalist\u2019s Resource, Leighton Walter Kille, Code of ethics of the Society of Professional Journalists, https:\/\/journalistsresource.org\/home\/code-of-ethics\/, 2009. <\/p> [5]<\/a> Missouri School of Journalism, University of Missouri, The Journalist\u2019s Creed, https:\/\/journalism.missouri.edu\/wp-content\/uploads\/2017\/03\/journalists-creed-download.pdf. <\/p> [6]<\/a> Ordine dei Giornalisti del Veneto, Consiglio Regionale, Vademecum del giornalista le leggi, le carte e le regole, https:\/\/www.ordinegiornalisti.veneto.it\/files\/Scuola-Buzzati\/vademecum%20edizione%20XX.pdf, Venezia 2009. <\/p> [7]<\/a> Pawe\u0142 \u0141oki\u0107, Praktyki uprawiania zawodu dziennikarza w \u015brodowisku nowych medi\u00f3w, Rozprawa doktorska, Pozna\u0144 2019, p. 117. <\/p> [8]<\/a> Sergio Bolzoni, Giornalismo digitale, UTET, Novara 2015, p. 142. <\/p> [9]<\/a> Mark Deuze, Journalism in Liquid Modern Times. An interview with Zygmunt Bauman, Journalism Studies Vol. 8, August 2007, p. 672. <\/p> [10]<\/a> Mark Deuze, Journalism in Liquid Modern Times. An interview with Zygmunt Bauman, Journalism Studies Vol. 8, August 2007, p. 672. <\/p> [11]<\/a> Media convergence, Encyclopedia Britannica, https:\/\/www.britannica.com\/topic\/media-convergence. <\/p>
objavo. Ni primerno zahtevati umika neprijetnih vsebin iz objave, vsebin, ki se ne ujemajo s podobo ustanove. U\u010dinkovito nadaljnje ukrepanje je treba uporabiti v uglajeni obliki, ki ne ka\u017ee znakov dejanske potrebe ali zahteve.<\/p>