Vpliv svetega Fran\u010di\u0161ka Sale\u0161kega na don Boska se je kazal tudi v veliki strasti mladega svetnika do sredstev za dru\u017ebeno obve\u0161\u010danje. Izrazil jo je s sredstvi svojega \u010dasa, vendar v vseh njenih oblikah, in jo razvijal od za\u010detka do konca: od priprave besedil do njihovega tiskanja in raz\u0161irjanja. Vse in vedno z namenom \u0161irjenja evangelija in slu\u017eenja mladim.<\/p>
V prvih Konstitucijah Dru\u017ebe svetega Fran\u010di\u0161ka Sale\u0161kega<\/em> iz leta 1875 (\u010dlen 7) je don Bosko zapisal, da si bodo salezijanci \u00bbprizadevali \u0161iriti dobre knjige med ljudmi z vsemi sredstvi, ki jih spodbuja kr\u0161\u010danska ljubezen\u00ab. V okro\u017enici, ki jo je poslal salezijancem leta 1885, pa je dodal: \u00bbMed temi [sredstvi apostolata], ki vam jih nameravam toplo priporo\u010diti za Bo\u017ejo slavo in zdravje du\u0161, je \u0161irjenje dobrih knjig. Ne oklevam, \u010de to sredstvo imenujem bo\u017eje, saj ga je Bog sam uporabil za prenovo \u010dloveka. Prav knjige, ki jih je navdihnil, so po vsem svetu ponesle pravi\u010dni nauk. Zato je na\u0161a naloga, da posnemamo delo nebe\u0161kega O\u010deta.\u00ab<\/p> Don Bosko je bil zelo plodovit pisatelj. Njegovi spisi – ve\u010d kot 150 -, knji\u017eice in raznovrstne knjige, med katerimi najdemo tako nabo\u017ene in verske vsebine, kot je Preskrbljeni mladeni\u010d<\/em>, katehetske in apologetske spise, kot je Katoli\u010dan, pou\u010den o svoji veri<\/em>, \u017eivljenja svetnikov, kot je \u017divljenje svetega Petra<\/em>, pou\u010dne biografije, kot je \u017divljenje mladeni\u010da Dominika Savia<\/em>, znanstvena dela, kot je Metri\u010dni decimalni sistem<\/em>, in Katoli\u0161ko branje<\/em> z letnim almanahom Gentleman<\/em>, katerega glavni sestavljavec je bil prav on. Nato se je za\u010del ukvarjati z zalo\u017eni\u0161tvom, in sicer s serijami klasi\u010dnih del za \u0161ole, kot sta Selecta ex latinis scriptoribus<\/em> in Biblioteca della Giovent\u00f9 Italiana<\/em>. Uvedel je tudi serijo Dramska branja<\/em> za ljudsko gledali\u0161\u010de. Leta 1877 je ustanovil Bollettino Salesiano [Salezijanski vestnik]<\/em>, informativni glasilo Dru\u017ebe.<\/p> Bil je vsestransko genialen, vendar se ni pretvarjal, da je u\u010denjak ali knji\u017eevnik, a je postal cenjen pisatelj, saj je premagal te\u017eave italijan\u0161\u010dine in izpopolnil jezik, da je postal jasnej\u0161i, preprostej\u0161i in pravilnej\u0161i.<\/p> Zlasti tri dela \u0161olskega zna\u010daja razkrivajo njegovo naklonjenost zgodovini: Storia Ecclesiastica<\/em>, ki sta jo leta 1845 izdala Speirani in Ferrer\u00f2 in je v \u010dasu don Boskovega \u017eivljenja do\u017eivela ducat izdaj; Storia Sacra<\/em> [Cerkvena zgodovina], ki je v prvi izdaji leta 1847 iz\u0161la pri isti tiskarni in se nato vse do danes pojavila v 14 naslednjih izdajah in ve\u010d deset ponatisih; in kon\u010dno leta 1855 njegova mojstrovina Storia d’Italia<\/em>, ki jo je natisnil Paravia e Comp, ki je \u017ee leta 1874 do\u017eivela deseto izdajo.<\/p> Ob tej obilici objav pri \u010dloveku, ki je bil tako zaposlen s \u0161tevilnimi drugimi dejavnostmi, niso manjkale kritike in hudomu\u0161nosti nasprotnega tiska in celo “dobromisle\u010dih”, v\u010dasih pa tudi osuplost u\u010denjakov.<\/p> Toda o don Boskovih spisih ne smemo soditi prehitro. Ni res, na primer, da je don Bosko v svojem pisanju prepisoval in izdajal za svoje, kar ni bilo njegovo delo. Don Bosko je odkrito in ve\u010dkrat priznal, da je veliko \u010drpal iz drugih avtorjev. Res pa je, da razen v svojih najbolj osebnih spisih, kot so Spomini <\/em>na oratorij, ni bil izviren pisec, ampak bolj inteligenten zbiratelj, ki je \u010drpal iz drugih virov.<\/p> Iz lahko dostopnih zbirk je \u010drpal vse, kar je potreboval za svoje delo, ne le vsebine, temve\u010d predvsem literarne vzorce. Te je tudi dobesedno prepisal. Vendar tega ni nikoli skrival. Jasen dokaz za to je, kar je priznal v nekaterih svojih predgovorih, na primer v Storia Ecclesiastica<\/em>: \u00bbZaradi potrebe in primerov \u0161tevilnih gore\u010dih in verodostojnih oseb sem se lotil sestaviti pri\u010dujo\u010di zbornik cerkvene zgodovine. Prebral sem vse, ki sem jih lahko dobil, napisane v doma\u010dih in tujih jezikih, in iz vsakega sem povzel tiste ob\u010dutke in izraze, ki so najbolj italijanski, preprosti [in enostavni] glede na sposobnosti mladega \u010dloveka.\u00ab<\/p> V Predgovoru<\/em> k svoji Storia Sacra<\/em> (1847) je zapisal: \u00bbPregledal sem tudi \u0161tevilne kratke [kompendije] Storia Sacra<\/em> in iz vsakega od njih povzel tisto, kar se mi je zdelo primerno, ter na dolgo in \u0161iroko prepisal nekaj stvari, ki so se mi zdele jasne in koristne.\u00ab<\/p> Pri svojem delu na podro\u010dju \u0161irjenja dobrega tiska se je neposredno posvetil tudi tiskarstvu. \u017de od samega za\u010detka je sanjal o lastni tiskarni za svoje publikacije. Leta 1861 mu jo je uspelo ustanoviti pod naslovom ” Tiskarna svetega Fran\u010di\u0161ka Sale\u0161kega” in jo postopoma opremljati z vedno bolj zmogljivim tiskarskimi stroji. V drugi polovici sedemdesetih let 19. stoletja je don Boskova tiskarska dejavnost tako napredovala, da se je bala konkurence turinskih tiskarn, \u010deprav je bil njen namen izobra\u017eevalni in ne komercialni.<\/p> Po letu 1877 je ustanovil tudi fotokemi\u010dno delavnico za izdelavo fotografij in lastno tiskanje. Da bi lahko sam dokon\u010dal celoten proizvodni cikel, se mu je porodila drzna zamisel, da bi kupil papirnico v Mathi Torinese. Leta 1882 je pri podjetju Escher-Wyss iz Z\u00fcricha v \u0160vici naro\u010dil nov \u00bbpapirni stroj\u00ab, ki je italijanskemu papirnemu obdelovalnemu aparatu omogo\u010dil velik preskok.<\/p> Na nacionalni razstavi leta 1884 je \u017eelel \u0161ir\u0161i javnosti predstaviti svojo knji\u017eno proizvodnjo in sodobnost svoje tiskarske opreme ter od organizacijskega odbora pridobil poseben paviljon ali \u00bbgalerijo\u00ab z dovolj prostora za prikaz celotnega postopka, od proizvodnje papirja do tiskanja knjige in njene vezave.<\/p> Don Bosko je vse \u017eivljenje opravljal veliko delo \u0161irjenja dobrega tiska in ga opravljal z veliko po\u0161tenostjo in resnostjo, pri \u010demer je imel v mislih samo dobro du\u0161. <\/p>