<\/p>
Objavljamo zadnji del iz govora vrhovnega predstojnika salezijancev, ki ga je pripravil ob podelitvi \u010dastnega naziva iz pedago\u0161kih znanosti, na Univerzi v Palermu.<\/em> <\/p> Aktualnost salezijanske pedagogike<\/strong><\/p> Don Boskova pedago\u0161ka metoda, ki je igrala pomembno vlogo v zgodovini pedagogike, je tudi danes zelo aktualna. <\/p> <\/p> c. Optimizem, zaupanje in veselje kot pot k sre\u010di in \u017eivljenjskemu smislu<\/em><\/p> Zna\u010dilnost don Boskovega preventivnega sistema je tudi posredovanje dobrih pedago\u0161kih izku\u0161enj lepote, resnice, dobrote in po\u0161tenosti. Mladostniki bi morali iz\u017earevati zadovoljstvo, dobro du\u0161evno in telesno po\u010dutje. Veselje bi moralo pre\u017eemati vsa okolja in dejavnosti, tudi najzahtevnej\u0161e, kot je \u0161tudij ali \u010das, posve\u010den molitvi in ti\u0161ini. Za don Boska je bilo sr\u010dno veselje pogoj za vsako dejavnost. Prizadeval si je, da je bilo veselje vedno prisotno in k temu spodbujal tudi svoje salezijance. Nobena \u017ertev in napor se mu nista zdela prevelika za uresni\u010ditev njegove edine \u017eelje: da bi vas videl sre\u010dne tukaj na zemlji in v ve\u010dnosti.[1]<\/a> Tudi dana\u0161nja salezijanska vzgoja je usmerjena k obzorju in ob\u010dutku sre\u010de. Don Bosko je bil prepri\u010dan, da sta veselje in sre\u010da posledici prisr\u010dnega pedago\u0161kega odnosa med vzgojiteljem in gojencem. To pa zahteva empatijo, zavzetost in poslu\u0161anje. Mlad \u010dlovek se mora po\u010dutiti kot dejaven na\u010drtovalec in soustvarjalec svoje prihodnosti. Vzgojitelj mora v mladem \u010dloveku videti odraslega \u010dloveka, kakr\u0161en je poklican postati: tak\u0161na je bila don Boskova vizija mladih neko\u010d in je tudi danes.<\/p> Vzgojitelj mora biti v o\u010deh gojenca zgleden in vreden zaupanja; vrednote, ki jih razgla\u0161a, mora tudi sam udejanjati v svojem vsakdanjem \u017eivljenju, z veseljem, optimizmom in gotovostjo, da so spremembe mo\u017ene. V veselju mladih, v sre\u010di na\u0161ih otrok je na\u0161e najve\u010dje pla\u010dilo. Vsi smo lahko nosilci veselja, ki prevzame srce mladega \u010dloveka, ga po\u017eivi, o\u010dara in spremeni. Veselje dela \u010dude\u017ee! \u010ce nekoga obravnavamo kot osebo, ga pridobimo! Izkazovati dobroto je glavni cilj pedagogike veselja. Radost je u\u010dinkovita terapija, ki lahko pozdravi tudi najhuj\u0161e bolezni. Za don Boska je bilo veselje eden najpomembnej\u0161ih vzgojnih elementov in \u017eivljenjski slog. \u0160e ve\u010d, v don Boskovih domovih je bilo veselje \u00bbenajsta zapoved\u00ab,[2]<\/a> kot pi\u0161e don Caviglia.<\/p> d. Diverzifikacija pedago\u0161ke dejavnosti<\/em><\/p> Pustiti mladim, \u00bbda po mili volji ska\u010dejo, tekajo in kri\u010dijo\u00ab[3]<\/a> je temeljnega pomena za po\u017eivitev njihovega dolgo\u010dasja. Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek pi\u0161e: \u00bbMladi postopoma, ne da bi se tega zavedali, zaspijo, zapadejo v otopelost in omamo. Seveda je mnogim la\u017eje in lagodneje imeti otopele, zbegane mlade, ki sre\u010do zamenjujejo s kav\u010dem, kot pa tak\u0161ne, ki so budni, \u017eeljni odziva na Bo\u017eje sanje in hrepenenja srca.\u00ab[4]<\/a><\/p> Vzgoja postane izku\u0161nja, tj. intenzivno in celostno do\u017eiveta resni\u010dnost in je najbolj neposreden na\u010din spoznavanja resni\u010dnosti, ki jo do\u017eivljamo, in se v njej oblikujemo. Pridobivanje izku\u0161enj je proces zdru\u017eevanja razli\u010dnih dinamizmov osebe: kognitivnih, \u010dustvenih, operativnih, socialnih in motivacijskih sposobnosti, po katerem se s celotnim bitjem odlo\u010dajo za pristno dobro. Na ta na\u010din se dose\u017ee in izrazi bivanjska sinteza preko sposobnosti \u010dlove\u0161ke komunikacije in njene dru\u017ebene razse\u017enosti medsebojnih odnosov in \u017eivljenjskega okolja. Skozi izku\u0161nje mlad \u010dlovek spoznava \u017eivljenjske globine, ob soo\u010danju s svetom in drugimi pa svoje \u00bbnotranje vesolje\u00ab in dose\u017ee osebno sintezo. Vsakodnevne izku\u0161nje mu pomagajo pri iskanju smisla \u017eivljenja. Tak\u0161no informirano in personalizirano spoznavanje mladim omogo\u010da, da svoje izku\u0161nje nenehno opisujejo v dialogu z najglobljimi pri\u010dakovanji in \u017eeljami. Da pa bi bile te izku\u0161nje smiselne, je potrebno razviti vzgojne metode, ki mlade oblikujejo v po\u0161tene dr\u017eavljane. Mladim lahko ponudimo kulturne, umetni\u0161ke in \u0161portne alternative, ki plemenitijo njihov prosti \u010das in jih pribli\u017eujejo Bogu v okolju, bogatem s ponudbami in v dru\u017einskem vzdu\u0161ju, ki ga mnogim primanjkuje. Raznolikost predlogov postane pedagogika \u017eivljenja, umetnosti, glasbe, \u0161porta, veselja in praznovanja. V zadnjem \u010dasu so bili dogodki in razmi\u0161ljanja ob \u00bbsinodi o mladih\u00ab prilo\u017enost, da na salezijanski na\u010din ozavestimo prepletenost in kompleksnost razli\u010dnih svetov mladih, obstoje\u010dih vzgojnih praks ter pedago\u0161kih, antropolo\u0161kih, teolo\u0161kih in salezijanskih kriterijev.[5]<\/a><\/p> e. Vzgojno okolje<\/em><\/p> Za nas salezijance je vzgojno okolje \u0161e naprej nadvse pomembno. U\u010dinkovito vzgojno okolje mora vzbujati ob\u010dutek \u010dlove\u0161ke topline in osebnih odnosov, sprejetosti, veselja, spontanosti in zastonjskosti. Mladim mora pomagati pri iskanju smisla, varnosti, spremljanja, odgovornosti in dobre samopodobe. V tem ozra\u010dju veselja in spokojnosti moramo vsakega mladega \u010dloveka sprejemati s \u00bb\u0161irokim\u00ab o\u010detovskim ali materinskim srcem in tako z njim vzpostaviti zaupen odnos, odnos med mladostnikom in vzgojiteljem, ki ga zaznamuje za celo \u017eivljenje.<\/p> Varno in zdravo je okolje, s \u0161iroko paleto odnosov, kjer se vsak po\u010duti kot doma, ima svoje odgovornosti in svoje projekte. Kjer mladi lahko prevzamejo vodilno vlogo. To je \u00bbvzgojna ekologija\u00ab. Ve\u010d sodobnih \u0161tudij potrjuje, da so najbolj\u0161i pogoji za razvoj vrednot v dru\u017einskem okolju in skupnosti.[6]<\/a> Biti moramo pozorni na vse, kar se dogaja na dvori\u0161\u010dih, kjer resni\u010dno spoznamo svet mladih, v katerem se gibljemo.<\/p> Potrebujemo okolje, ki pravo\u010dasno vstopi v otrokovo \u017eivljenje z uporabo ustreznih metodolo\u0161kih in izkustvenih orodij. Le tako lahko prepre\u010dimo slaba dejanja, ki \u017eal sobivajo z na\u0161o sposobnostjo za dobro.<\/p> Dobro vzgojno okolje ustvarja dru\u017einsko vzdu\u0161je, ki spodbuja zaupanje med vsemi udele\u017eenci. Salezijanske ustanove so privilegirani kraji sr\u010dnosti in doma\u010dnosti med vzgojitelji in mladimi. V dru\u017einskem vzdu\u0161ju vladajo soodgovornost, zavzetost vseh in veselje do izra\u017eanja v besedi, pesmi in glasbi. V njem se vsak po\u010duti doma, od najmlaj\u0161ega do najstarej\u0161ega. Dru\u017einsko vzdu\u0161je pa lahko obstaja le, \u010de med vsemi vladata zaupanje in ljubezen. Glede ljubezni ni pomote: kdor \u017eeli biti ljubljen, mora tudi sam ljubiti. Ali po don Boskovih besedah: \u00bbKdor se zaveda, da je ljubljen, ljubi, in kdor je ljubljen, dose\u017ee vse, zlasti od mladega \u010dloveka.\u00ab[7]<\/a><\/p> f. Pedagogika mogo\u010dega je optimisti\u010dna in personalizirana ter verjame v mlade<\/em><\/p> Preventivni sistem je umetnost pozitivne vzgoje. Vzgojitelj verjame v mlade in jim zaupa. Zna\u010dilnost vzgoje za \u017eivljenje je, da mlade u\u010di metod iskanja re\u0161itev za vsakdanje te\u017eave.<\/p> Don Bosko se je zavedal raznolikosti procesov in ljudi, ki jih je imel pred seboj. Sre\u010deval se je z raznolikostjo moralnih, verskih, kulturnih in dru\u017ebenih ravni (Michele Magone, Francesco Besucco in Domenico Savio).[8]<\/a> Ne more vsak dose\u010di najvi\u0161jih ciljev, lahko pa dose\u017ee vsaj nekatere.<\/p> Preudaren vzgojitelj mora najprej postaviti cilje in temu prilagoditi vzgojne posege, ki upo\u0161tevajo sposobnosti njegovih gojencev. Njegovi programi morajo biti postopni, njegove metode pa prilagodljive. Pri na\u010drtovanju rasti posameznikov mora biti pro\u017een in realisti\u010den. Uporaba ali vsiljevanje istega modela vsem je neu\u010dinkovito. Verjeti mora, da lahko z vsakim mladim \u010dlovekom dose\u017ee nek cilj. Verjeti mora v spremembe, ki jih omogo\u010da polaganje zaupanja v mlade in upo\u0161tevanje ustreznih \u010dasovnih terminov, ki ustrezajo mo\u017enostim, zna\u010dilnostim, omejitvam in procesom vsakega posameznika. To pomeni prilagajanje vzgojnih metod posameznikom. Vzgojitelj ne sme pozabiti, \u00bbda je v vsakem fantu, pa naj bo \u0161e tako te\u017eaven, je kako mesto odprto za dobro. Glavna naloga vzgojitelja, je da to mesto najde, udari na to struno srca in dose\u017ee svoj cilj.\u00ab[9]<\/a><\/p> g. Vzgoja odgovornih, neodvisnih in celovito razvitih \u00bbdejavnih dr\u017eavljanov\u00ab in evangeljska \u00bbvesela novica\u00ab<\/em><\/p> Biti enakopravni dr\u017eavljani pomeni u\u017eivati enake pravice kot vsi druge \u010dlane iste dru\u017ebe. Da bi znali graditi bolj\u0161i svet, se moramo izobra\u017eevati za odgovorno dr\u017eavljanstvo in predano solidarnostno delovanje z ohranjevanjem splo\u0161ne vizije. Ta stali\u0161\u010da so osnova za gradnjo tega, kar pripada vsem v enakosti in pravi\u010dnosti. Preventivni sistem namre\u010d ne te\u017ei le k spodbujanju tekmovalnosti, temve\u010d predvsem k izmenjavi vrednot. Te niso kvantitativne, ampak kvalitativne, zato se bistvo in pomen ka\u017eeta v uresni\u010devanju.<\/p> Evangeljska vesela novica in odgovorno dr\u017eavljanstvo gresta z roko v rok. \u00bbVzgojitelj po don Boskovem srcu si prizadeva v mladih prebuditi in poglobiti odprtost za versko razse\u017enost \u017eivljenja, razviti sposobnost odkrivanja znamenj Bo\u017eje navzo\u010dnosti in delovanja v vsakdanji stvarnosti, izra\u017eati prepri\u010danje o globoki skladnosti med vero in \u010dlove\u0161kimi vrednotami solidarnosti, svobode, resnice, pravi\u010dnosti, miru\u00ab.[10]<\/a><\/p> Mlade usposabljamo za \u017eivljenje v plurani dru\u017ebi, da bodo lahko sodelovali v prizadevanjih za pravi\u010dnost in mir z vedno ve\u010djo odgovornostjo, se kriti\u010dno soo\u010dali z relevantnimi merili dru\u017ebenopoliti\u010dnega delovanja, se odlo\u010dali za dobro in spo\u0161tovali celovito ekologije. Nau\u010diti jih moramo dru\u017ebene odgovornosti, da bodo zagovarjali naj\u0161ibkej\u0161e, \u010dlovekove pravice, pravi\u010dno delitev bogastva, izobra\u017eevanje za vse, v neskon\u010dnem procesu, ki ga podpirajo in spremljajo humanisti\u010dni elementi sodobnega \u017eivljenja. Razviti moramo njihov kriti\u010den \u010dut in pravico-dol\u017enost sodelovanja v generaciji, ki vedno te\u017eje prehaja od sebe k drugim. Vse to lahko dose\u017eemo s preudarnim vzgojnim delom.<\/p> h. Socialna in \u010dustveni vzgoja<\/em><\/p> Drug pomemben vidik danes je socialno-\u010dustvena vzgoja za odnose, ki vedno daje prednost prepre\u010devanju nelagodja s pozitivnim pristopom, spodbujanjem dobrote in ustvarjanjem ozra\u010dja zaupanja in svobode.<\/p> \u010custvenost je temeljna \u010dlove\u0161ka lastnost. Njen razvoj se prepleta s kognitivnim in socialnim razvojem vsakega mladega \u010dloveka. Na te\u010dajih socialno-\u010dustvene vzgoje spoznavamo razli\u010dne modalitete odnosov in tudi neznane vidike svoje osebnosti. Ponujajo prilo\u017enost za razmislek o sebi, o odnosih z drugimi in za razvijanje socialnih ve\u0161\u010din.<\/p> Mladi se nau\u010dijo prepoznavati in izra\u017eati \u010dustva, jih obvladovati ter tako prepre\u010devati ali re\u0161evati konflikte. Lahko bi rekli, da gre tu za ljubeznivost v akciji: do sebe in drugih.<\/p> Bo\u017eja preventivna ljubezen se ka\u017ee v \u010dlove\u0161ki ljubezni kot darovanju samega sebe na vedno nove na\u010dine v vsaki generaciji. Celovita vzgoja kot \u00bbstvar srca\u00ab mladim posreduje ve\u0161\u010dine in spretnosti, ki jim omogo\u010dajo spoprijemanje z \u017eivljenjskimi problemi, bolj\u0161e spoznavanje samega sebe ter interakcije z drugimi.<\/p> i. Razumna in uravnote\u017eena sinteza med vero in razumom, ki osmi\u0161lja \u017eivljenje<\/em><\/p> Mnogi mladi si o Bogu ustvarijo zgre\u0161eno predstavo, ki jih oddalji od pravega Boga kot vira veselja in sre\u010de. To je pogosto posledica posredovanih prepovedi in pravil, ki jim Boga prikazujejo kot strogega sodnika in ne omogo\u010dajo globokega sre\u010danja z Jezusom. Zato so potrebni oznanila in do\u017eivetja vesele novice na \u010dustveni in odnosni ravni. \u0160ele nato jim lahko, na osnovi vzgojnih in pastoralnih vidikov predlo\u017eimo na\u010dine osebnega spoznavanja \u00bbrazlogov za na\u0161o vere\u00ab. Don Bosko je spo\u0161toval te izhodi\u0161\u010dne razmere tudi z vidika vere in jih prilagajal sposobnosti posameznikov. Glede tega sta nam lahko za zgled Michele Magone in Domenico Savio, ki sta imela isti cilj, a vsak svojo pot do njega.<\/p> To ponazarja tudi Jezusovo sre\u010danje z mladeni\u010dem, ki poudarja evangeljsko pedagogiko. Mladeni\u010d, ki ga Gospod so\u010dutno pogleda v o\u010di, se po\u010duti izzvanega. Kot salezijancem nam Jezus daje potrebno mo\u010d za opravljanje na\u0161ega poslanstva spremljanja drugih na njihovi poti. Kot beremo v poro\u010dilu o u\u010dencih v Emavsu, to pomeni spodbujati tisti sr\u010dni ogenj, ki vzplamti v uravnote\u017eenem razmerju med vero, razumom in \u017eivljenjskim smislom. S tega vidika lahko preventivni sistem razumemo \u00bbkot predlog za kr\u0161\u010dansko \u017eivljenje (salezijanska mladinska duhovnost) in kot uporabna pedago\u0161ka metodologija\u00ab.[11]<\/a><\/p> Skupno iskanje poti z mladimi, da bi se lahko odgovorno odlo\u010dali, nam laj\u0161a tudi vzgojna metodologija, ki pove\u010duje potencial prostovoljnega dela v rasti mlade osebe.[12]<\/a><\/p> Sklenil bi z ugotovitvijo, da mnogi mladi spri\u010do globalizacije in sekularizacije ponovno odkrivajo Boga in cenijo duhovnost. To pa utrjuje na\u0161o zavest o pomembnosti spremljanja na poti vere. Izzivi, ki so prisotni v ve\u010dkulturnih in ve\u010dverskih dru\u017ebah, so hkrati prilo\u017enost za medsebojno obogatitev in bratsko ob\u010destvo v odnosu do razli\u010dnosti drugih.<\/p> Zaklju\u010dek: v lu\u010di omenjenih desetih zna\u010dilnosti lahko potrdimo, da je cilj sodobne salezijanska pedagogike mlade duhovno obogatiti in jih pripraviti za \u017eivljenje.<\/p> Mar ni prav to prvenstvena naloga in izziv vsake vzgoje, ki je ni mogo\u010de skr\u010diti na golo pou\u010devanje?<\/p> \u00c1ngel Fern\u00e1ndez Artime, SDB<\/p> [1]<\/a> J. BOSKO, Pismo salezijanski skupnosti oratorija<\/em>, 377.<\/p> [2]<\/a> A. Cavigliail Il<\/em> \u201cMagone Michele\u201d. Una classica esperienza educativa<\/em>, Don Boskova prva knjiga. \u00bbMagone Michele\u00ab,<\/em> SEI, Torino 1965, str. 149.<\/p> [3]<\/a> J. Bosko, Preventivni sistem<\/em>, str. 261.<\/p> [4]<\/a> Fran\u010di\u0161ek, Nagovor svetega o\u010deta na Campus Misericordiae<\/em> (SDM Krakov, sobota, 30. julija 2016) v bit.ly\/francesco-gmg-krakow-veglia.<\/p> [5]<\/a> Glej P. RUFFINATTO- M. VOJT\u00c1\u0160 (ur.) Giovani e scelte di vita, Prospettive educative. Atti del Congresso Internazionale Roma, 20-23 settembre 2018<\/em> LAS, Rim 2019.<\/p> [6]<\/a> Glej D. Grz\u0105dziel, L\u2019educazione del carattere e l\u2019educazione salesiana alla cittadinanza, in \u00bbSalesianum\u00ab<\/em> 77 (2015) 92-126.<\/p> [7]<\/a> J. BOSKO, Pismo salezijanski skupnosti oratorija<\/em>, str. 385.<\/p> [8]<\/a> Glej J. Bosko, Vite di giovani. Le biografie di Domenico Savio, Michele Magone e Francesco Besucco. Saggio introduttivo e note storiche<\/em>, LAS, Rim 2012.<\/p> [9]<\/a> G.B. Lemoyne, Memorie biografiche di Don Giovanni Bosco,<\/em> vol. 5, str. 367.<\/p> [10]<\/a> P. Ch\u00e1vez Villanueva, La Missione Salesiana e i diritti umani<\/em> [Salezijansko poslanstvo in \u010dlovekove pravice], 81.<\/p> [11]<\/a> Dikasterij za mladinsko pastoralo, Salezijanska mladinska pastorala. Temeljni referen\u010dni okvir<\/em>, Editrice SDB, Rim, 2014, str. 85.<\/p>