Prej\u0161nji mesec smo objavili prvi del razmi\u0161ljanj salezijanca Gildasia Mendesa, vrhovnega delegata za dru\u017ebeno obve\u0161\u010danje, ki se posve\u010da temi \u00bbVzgoja in evangelizacija danes v digitalnem okolju: skupaj z mladimi v prihodnost.\u00ab Tokrat objavljamo drugi del, s katerim nas Mendes vabi k poglobitvi vpra\u0161anja, kako vzgajati in evangelizirati danes v digitalnem okolju?<\/p>
Obstaja nov \u017eivljenjski prostor, v katerega smo vklju\u010deni vsi. Svet se zaradi digitalne povezanosti, interneta in umetne inteligence hitro spreminja. V paradigmi in na\u010dinu delovanja se dogajajo zgodovinske spremembe, ki oblikujejo konvergen\u010dni svet, v katerem \u017eivimo: ti\u010dejo se na\u010dina upravljanja denarja, nakupovanja, vlaganja, varnosti, zdravstvenega sistema, na\u010dina potovanja, sveta izobra\u017eevanja in zabave. V samo nekaj desetletjih je svet zaradi informacijske tehnologije, interneta, dru\u017ebenih medijev in pametnih telefonov do\u017eivel temeljito spremembo kulturne in dru\u017ebene paradigme.<\/p>
Jasno je, da se z rastjo digitalnega sveta pojavljajo tudi nekateri izzivi, kot sta varnost in zasebnost; med drugimi izzivi pa je treba omeniti tudi digitalni razkorak.<\/p>
Glede na digitalni in virtualni svet, v katerem \u017eivimo, je svet v nenehnem spreminjanju. Trenutno \u017eivimo v imersivnem (potopitvenem) okolju, v katerem imamo vse svoje stike, podatke in informacije za delo, potovanje in gibanje. Poleg tega je robotizacija dru\u017ebe konkretna realnost tako v velikih industrijskih proizvodnih podjetjih kot pri avtomatizaciji sektorjev, kot sta zdravstvo in varnost.
Infosfera po pametnih telefonih odpira novo mejo velikih nalo\u017eb, saj ustvarja mo\u017enost potopitve v svet z razli\u010dnimi razse\u017enostmi, \u010dasovnimi, psiholo\u0161kimi in dru\u017ebenimi, ter raz\u0161irja izku\u0161njo resni\u010dnosti odnosov. Infosfera (izraz, ki ga je izumil filozof Luciano Floridi) je kompleksen pojem.<\/p>
Gre za okolje, v katerem sta zdru\u017eena realni in virtualni svet, kjer se \u010das in prostor prepletata in zdru\u017eujeta, tako da med seboj delujeta tako spletni kot tudi offline<\/em> svet.<\/p> V tem scenariju se \u0161iri tudi podro\u010dje avtomatizacije in umetne inteligence, virtualne resni\u010dnosti in raz\u0161irjene resni\u010dnosti. V tem sre\u010danju med osebo, tehnologijo in imersivnim okoljem se v javni sferi pojavljajo vidiki \u017eivljenja osebe in dru\u017ebe.<\/p> Ko uporabljamo to terminologijo \u2013 virtualna resni\u010dnost (VR), raz\u0161irjena resni\u010dnost (AR), infosfera \u2013 je pomembno, da imamo preprosto predstavo o tej konceptualni kompleksnosti.<\/p> S petimi \u010dutili, torej s svojimi vidnimi, zvo\u010dnimi in \u010dutnimi sposobnostmi ter interakcijo z napravami (namestitev virtualnih orodij, kot so 3D o\u010dala), lahko vstopimo v realnost, ki je za nas navzo\u010da \u2013 \u010deprav neobstoje\u010da \u2013 lahko se (s pomo\u010djo \u010dutil) v\u017eivimo v razli\u010dne interaktivne realnosti (sestavljene iz ljudi in naprav).<\/p> Nedavno je Mark Zuckerberg napovedal, da bo Facebook postal meta vesolje (ang. metaverse<\/em>). To je izraz, ki ga je leta 1992 ustvaril pisatelj fikcije Neal Stephenson, da bi preprosto povedal, da obstaja virtualni svet, ki ga lahko naseljujejo tridimenzionalni avatarji resni\u010dnih ljudi.<\/p> Lahko re\u010demo, da je meta vesolje vesolje razli\u010dnih vzporednih razse\u017enosti. Poleg tega v kompleksnosti komunikacije, ki nam jo predstavlja infosfera, postopoma opa\u017eamo vpliv kibernetike, biogenetike, biopolitike in umetne inteligence, ki tako s svojo raznoli\u010dnostjo in spremembami sestavljajo pravi kalejdoskop komunikacijskega okolja.<\/p> Kot je razvidno, digitalno postane izjemno kompleksno, ko ga vklju\u010dimo v \u010dlove\u0161ko, medosebno, skupnostno in institucionalno komunikacijo. Prav tako obstaja veliko na\u010dinov razlage digitalnega pojava ter dru\u017ebeno-kulturnega in gospodarskega konteksta \u010dlove\u0161tva.<\/p> Na\u010dini razlage digitalnega nam predstavljajo prakti\u010dne situacije, ki imajo in bodo imele posledice za sedanjost in prihodnost \u010dlove\u0161tva.<\/p> V zadnjem \u010dasu je ve\u010d avtorjev predlagalo razmislek, ki temelji na konceptu antropocena. Izhodi\u0161\u010de teh avtorjev je, da smo ljudje v preteklih desetletjih in tehnolo\u0161kem razvoju ustvarili obse\u017een in uni\u010dujo\u010d vpliv na planet, pri \u010demer smo na obse\u017een in bistven na\u010din spremenili okolje, spremenili favno, floro, oceane, organizme in njihovo okolje.<\/p> Te spremembe ne vplivajo le na okoljski sistem, temve\u010d tudi na kompleksen svetovni sistem, kulturo, \u010dlove\u0161ke odnose in na\u010din \u017eivljenja.<\/p> Kljub nekaterim nesoglasjem med teoretiki tega pogleda je trenutno ve\u010d avtorjev, ki trdijo, da \u017eivimo v novi dobi, v kateri se zdru\u017eujejo okoljske spremembe in nov na\u010din \u017eivljenja ter sobivanja s tehnologijami in virtualnim. Pesnik, pisatelj in prevajalec Massimo Rizzante trdi, da je edina religija, ki je danes ostala na svetu, tehni\u010dno-znanstveni napredek, in se spra\u0161uje, ali \u017eivimo v post\u010dlove\u0161ki dru\u017ebi.<\/p> Drugi znani avtor, Thomas Eriksen, raziskovalec informacijske dru\u017ebe, poda izjavo, ki se natan\u010dno dotika zelo pomembnega vpra\u0161anja, ki si zaslu\u017ei biti raziskano: \u017eivimo v \u00bbantropologiji pospe\u0161enih sprememb\u00ab, \u00bbdru\u017ebi, ki je u\u0161la izpod nadzora\u00ab. Vendar ni preprosto zagovarjati antropologijo mutacij \u010dloveka.<\/p> Virtualna komunikacija je \u010dlove\u0161ko osebo vpeljala v novo \u010dasovno in prostorsko razse\u017enost, za katero so zna\u010dilni hitrost, trenutnost in interaktivnost. Z mobilnim telefonom lahko 13-letni najstnik posname film, ga zmontira, objavi na internetu ali dru\u017ebenih omre\u017ejih ter morda iz tega naredi podjetje, pri tem pa skrije svojo identiteto, starost in izvor.<\/p> V zadnjih 30 letih je bilo objavljenih veliko razli\u010dnih \u0161tudij o psiholo\u0161kih, filozofskih, dru\u017ebenih in izobra\u017eevalnih vidikih virtualnega. Nenehno se razpravlja o tem, ali resni\u010dno do\u017eivljamo primat tehnologij, ali virtualni svet postaja nova religija, ali lahko \u0161e naprej \u017eivimo potopljeni v digitalni habitat brez etike, ki nam ponuja varnost, svobodo, odgovornost in pravi\u010dnost. To je primat tehnologij.<\/p> Obstajajo poskusi dialoga, na primer med filozofijo in virtualnostjo, psihologijo in umetno inteligenco, teologijo in nevroznanostjo. Po mojem mnenju se ravno na tej to\u010dki znajdemo v velikih zagatah in velikih izzivih za ta dialog.<\/p> Umetna inteligenca na primer zelo dobro vzpostavlja dialog z nevroznanostjo, saj spodbuja odnos \u010dlove\u0161kih mo\u017eganov z digitalno in virtualno logiko. Ta odnos je naklonjen logiki avtomatizacije, vendar naleti na zelo resno oviro v zvezi s \u010dlovekovo svobodno voljo, vestjo, svobodo.<\/p> Za antropologijo, filozofijo, humanisti\u010dno, kognitivno in analiti\u010dno psihologijo so svoboda, zavest, svobodna volja, v primeru psihoanalize (vloga nezavednega) temeljni elementi ustreznih epistemologij. Iskanje na\u010dinov, kako vzpostaviti dialog teh ved z nevroznanostjo in umetno inteligenco, bo velik izziv za prihodnost.<\/p> Medtem ko nekateri predlagajo vizijo \u010dlove\u0161ke mutacije v odnosu s tehnologijo (raz\u0161irjena resni\u010dnost, meta vesolje), so na drugi strani tudi tisti, ki so do tehnologije skrajno kriti\u010dni in trdijo, da smo zaradi virtualnega prenehali \u017eiveti\/izku\u0161ati resni\u010dno ter da je informacijska tehnologija nov na\u010din nadzora nad ljudmi in dru\u017ebo.<\/p> V tretjem delu bomo videli, da se v tej novi digitalni pokrajini pojavljajo veliki izzivi. Velik izziv je dejstvo, da tehnologija ni nevtralna. Virtualno namre\u010d nastaja v kompleksnem vesolju razvoja kapitala, politike, razli\u010dnih ideologij skupin in prevlade podjetij, katerih kapital in raziskave imajo nadzor nad strukturo, organizacijo ter vsebino interneta in dru\u017ebenih omre\u017eij. Poleg tega je vse povezano: tehnolo\u0161ki in gospodarski sistem, zdravstvo, izobra\u017eevanje, varnost ter konflikt interesov med dr\u017eavo in korporacijami.<\/p>