Vpliv družbenih medijev na mlade

Decembra 2025 je Avstralija postala prva država na svetu, ki je prepovedala uporabo družbenih medijev otrokom, mlajšim od 16 let, kar pomeni prelomnico v regulaciji digitalnih platform. Zakon, ki od tehnoloških podjetij zahteva, da uvedejo učinkovite ukrepe za preprečevanje dostopa osebam, mlajšim od 16 let, sicer tvegajo globe do 50 milijonov avstralskih dolarjev, je ponovno sprožil svetovno razpravo o vplivu družbenih omrežij na duševno zdravje mladih. Toda morda najbolj razkrivajoč vidik te razprave izhaja iz motečega paradoksa: isti voditelji, ki so ustvarili in upravljajo te platforme, drastično omejujejo njihovo uporabo lastnim otrokom.

Paradoks Silicijeve doline: tehnološki voditelji svojim otrokom omejujejo dostop do lastnih izdelkov

Neal Mohan, izvršni direktor YouTuba od leta 2023, ki ga je revija Time razglasila za izvršnega direktorja za leto 2025, je nedavno priznal, da je svojim trem otrokom uvedel stroge omejitve uporabe družbenih medijev. V intervjuju je Mohan izjavil, da z ženo aktivno omejujeta čas, ki ga otroci preživijo na YouTubu in drugih platformah, ter da med tednom sprejemata strožja pravila, ob koncih tedna pa dovoljujeta več svobode.

Mohan je izrazil prepričanje v načelo zmernosti, ko gre za spletne storitve in platforme za njune tri otroke. To stališče je še posebej pomembno, saj Mohan vodi eno najbolj priljubljenih video platform na svetu z milijardami aktivnih uporabnikov. Njegov osebni pristop razkriva globoko zavedanje tveganj, ki jih ta orodja lahko predstavljajo za razvoj mladih.

Mohan zagotovo ni osamljen primer. Njegova predhodnica, Susan Wojcicki, nekdanja izvršna direktorica YouTuba, je sprejela še bolj restriktivno politiko. Wojcicki je svojim otrokom prepovedala brskanje po videoposnetkih v glavni aplikaciji in jim dovolila izključno uporabo YouTube Kids s strogo določenimi časovnimi omejitvami.

Sundar Pichai, izvršni direktor Googla in Mohanov šef, govori o skrbnem spremljanju uporabe tehnologije svojih otrok.

Bill Gates, soustanovitelj Microsofta, je še en odličen primer tega trenda. Gates je odkrito spregovoril o tem, da svojim otrokom ni dal mobilnih telefonov, dokler niso dopolnili 14 let, kljub njihovim pritožbam, da so jih drugi otroci dobili prej. Poleg tega je imela družina Gates stroga pravila, kot je prepoved uporabe naprav med večerjo.

Milijardni podjetnik Mark Cuban je šel še dlje in namestil Ciscove usmerjevalnike in programsko opremo za upravljanje, da bi lahko spremljal, katere aplikacije njegovi otroci uporabljajo, in po potrebi prekinil njihovo telefonsko dejavnost. Ta aktivna budnost kaže na raven zaskrbljenosti, ki jo gojijo celo najbolj prebrisani tehnološki vlagatelji za njihove izdelke.

Pred kratkim je soustanovitelj YouTuba Steve Chen sprožil poseben alarm zaradi kratkih vsebin. Chen je opozoril, da kratki videoposnetki pomenijo krajši razpon pozornosti, in izjavil, da ne bi želel, da bi njegovi otroci spremljali izključno tovrstne vsebine, pri čemer je navedel zaskrbljenost zaradi nezmožnosti gledanja videoposnetkov, daljših od 15 minut.

Evan Spiegel iz Snapchata svojim otrokom omejuje čas pred zaslonom na minimum.

Steve Jobs, pokojni soustanovitelj Appla, je svojim otrokom omejil uporabo iPada, kot je opisano v znanih biografijah.

Tim Cook, trenutni izvršni direktor Appla, je izrazil zaskrbljenost zaradi prekomerne uporabe in zagovarja vgrajena orodja, kot je Screen Time.

Dejstvo, da ustvarjalci in vodje platform družbenih medijev omejujejo dostop svojih otrok do lastnih izdelkov, bi moralo družbo spodbuditi k razmišljanju. Nek komentator je zapisal: »Ljudje, ki so ustvarili družbene medije, jim ne zaupajo vzgoje svojih otrok.« Ta paradoks sproža temeljna vprašanja o etični odgovornosti tehnoloških podjetij in njihovi dolžnosti, da zaščitijo svoje najbolj ranljive uporabnike.

Te osebne odločitve so v ostrem nasprotju s korporativnimi strategijami, ki dajejo prednost rasti pred zmernostjo.

Dokumentiran vpliv na duševno zdravje

Zaskrbljenost tehnoloških voditeljev ni neutemeljena. Znanstvene raziskave prinašajo vse več dokazov o tveganjih, povezanih s prekomerno uporabo družbenih medijev pri mladih. Neka ameriška študija je pokazala, da se mladostniki, stari od 12 do 15 let, ki so družbene medije uporabljali več kot tri ure na dan, soočajo z dvojnim tveganjem negativnih posledic za duševno zdravje, vključno s simptomi depresije in tesnobe.

Svetovna zdravstvena organizacija je dokumentirala zaskrbljujoče povečanje problematične uporabe družbenih medijev med mladostniki v evropski regiji. Stopnje so se zvišale s 7 % leta 2018 na 11 % leta 2022, pri čemer dekleta dosegajo višje ravni kot fantje (13 % v primerjavi z 9 %). Ti podatki ne poudarjajo le obsega težave, temveč tudi spolne razlike v vplivu družbenih medijev.

Raziskave so odkrile več mehanizmov, s katerimi lahko družbeni mediji škodujejo duševnemu zdravju mladih. Nenehno družbeno primerjanje je eden najbolj zahrbtnih dejavnikov. Mladostniki ure in ure urejajo svojo spletno identiteto in poskušajo projicirati idealizirano podobo o sebi. Dekleta izbirajo med stotinami fotografij in se mučijo, katere bodo objavila, medtem ko fantje tekmujejo v pozornosti in se poskušajo prekašati v vse bolj ekstremnih vsebinah.

Kot še en kritičen dejavnik se pojavlja kibernetsko ustrahovanje. Raziskave kažejo, da izpostavljenost mladostnikov spletni diskriminaciji in sovraštvu napoveduje povečanje simptomov tesnobe in depresije, tudi če upoštevamo, koliko so mladostniki izpostavljeni podobnim izkušnjam v živo. Spletno ustrahovanje je lahko hujše in zato bolj škodljivo za psihološki razvoj kot tradicionalno ustrahovanje.

Algoritmi in »vedenjski kokain«

Posebej zaskrbljujoč vidik se nanaša na samo zasnovo platform družbenih medijev. Avstralski minister za komunikacije je uporabil močno metaforo, ko je algoritme družbenih medijev opisal kot »vedenjski kokain«, pri čemer je citiral ustvarjalca te funkcije. Ta definicija zajame bistvo problema: platforme so zasnovane tako, da maksimizirajo angažiranost uporabnikov, pogosto na račun njihovega dobrega počutja.

Algoritmi so programirani tako, da promovirajo vsako vsebino, za katero uporabnik pokaže zanimanje. Če najstnik išče informacije o duševnih boleznih, kot sta depresija ali samomor, mu bo algoritem začel zagotavljati vedno več vsebin o teh temah, kar bi lahko ustvarilo okolje, ki krepi negativne misli.

Avstralski zakon: model za svet?

Avstralska odločitev, da prepove družbena omrežja za otroke, mlajše od 16 let, predstavlja družbeni eksperiment brez primere. Zakon, ki ga je parlament sprejel novembra 2024, je začel veljati s precejšnjo javno podporo: anketa je pokazala, da 77 % Avstralcev podpira starostno omejitev.

Platforme, na katere vpliva prepoved, vključujejo Instagram, Facebook, Threads, Snapchat, TikTok, YouTube, X (prej Twitter), Reddit, Twitch in Kick. Storitve, kot so YouTube Kids, Google Classroom, WhatsApp in igralne platforme, kot sta Roblox in Discord, so izključene. Odgovornost za izvrševanje zakona je v celoti na tehnoloških podjetjih, ki morajo sprejeti »razumne ukrepe«, da otrokom, mlajšim od 16 let, preprečijo ustvarjanje ali vzdrževanje računov.

Avstralski premier je izjavil, da zakon vrača nadzor avstralskim družinam, potrjuje otrokom pravico, da so otroci, in staršem daje večji mir. Navedeni cilj je mlade od zaslonov preusmeriti na športna igrišča, umetniške tečaje in interakcije v resničnem življenju.

Kritike in dvomi o njegovi učinkovitosti

Kljub javni podpori avstralski zakon ni brez kritik. UNICEF Avstralija je izrazil zaskrbljenost, da bi morala biti prava rešitev izboljšanje varnosti družbenih medijev, ne le odlašanje dostopa. Organizacija poudarja, da imajo družbeni mediji tudi pozitivne vidike, kot sta izobraževanje in ohranjanje stikov s prijatelji.

Kritiki trdijo, da prepoved lahko mlade potisne v manj varne dele interneta ali jih spodbudi k uporabi VPN-jev za izogibanje omejitvam. Zakon bi lahko otroke usmeril k alternativnim platformam ali zasebnim aplikacijam, kot je Telegram, in jih tako potisnil v manj regulirane spletne prostore.

Vloga staršev in šol v digitalnem izobraževanju

Poleg vladne zakonodaje je ključna vloga staršev pri izobraževanju otrok o odgovorni uporabi družbenih medijev jasna. Aktiven nadzor in jasne omejitve so bistvenega pomena.

Jonathan Haidt, profesor na Univerzi v New Yorku in avtor knjige »Tesnobna generacija«, trdi, da otroci ne bi smeli imeti pametnih telefonov do 14. leta. Haidt priporoča, da se otrokom namesto pametnih telefonov dajo osnovni mobilni telefoni, pri čemer poudarja, da pametni telefon v resnici ni telefon; je večnamenska naprava, prek katere lahko svet doseže vaše otroke.

Odprta komunikacija je zelo pomembna. Namesto invazivnega spremljanja vsebine telefonov najstnikov predlaga ohranjanje odprtih komunikacijskih poti in vzpostavitev zaupanja, da se bodo otroci počutili udobno, ko se bodo s kakršnimi koli težavami obrnili na starše.

Svetovna zdravstvena organizacija je poudarila, da je izobraževanje o digitalni pismenosti ključnega pomena, in priporočila izvajanje programov v šolah, ki zajemajo odgovorno uporabo družbenih medijev, spletno varnost, kritično mišljenje in zdrave igralne navade.

Šole bi morale v svoje učne načrte vključiti izobraževanje o digitalni pismenosti in učence naučiti, kako se na zdrav in produktiven način znajti v družbenih medijih. Ta multidisciplinarni pristop, ki združuje regulacijo politik, digitalno pismenost in ciljno usmerjene intervencije na področju duševnega zdravja, bo bistvenega pomena za ustvarjanje bolj zdravega digitalnega okolja za mladostnike.

Prihodnost

Avstralska pobuda bi lahko imela globalni učinek valovanja. Države, kot so Norveška, Francija, Španija, Malezija in Nova Zelandija, preučujejo podobne prepovedi. Danska je prejšnji mesec napovedala, da bo prepovedala dostop do družbenih medijev mlajšim od 15 let, zakon pa bo verjetno začel veljati že sredi prihodnjega leta.

V Združenem kraljestvu nedavni predpisi nalagajo stroge kazni spletnim podjetjem, ki ne zaščitijo mladih uporabnikov pred škodljivimi vsebinami. V ZDA so se podobna prizadevanja, kot so tista v Utahu, soočila s pravnimi izzivi, kar poudarja kontroverznost takšnih predpisov.

Vpliv družbenih medijev na mlade predstavlja enega najkompleksnejših izzivov digitalne dobe. Avstralska odločitev, da prepove dostop otrokom, mlajšim od 16 let, podprta s primerom tehnoloških voditeljev, ki omejujejo lastne otroke, poudarja resnost problema. Vendar pa rešitev ne more biti zgolj v prepovedih.

Potreben je večplasten pristop, ki združuje učinkovito regulacijo, izobraževanje o digitalni pismenosti, aktiven starševski nadzor in predvsem večjo odgovornost tehnoloških podjetij za oblikovanje platform, ki dajejo prednost dobremu počutju uporabnikov pred dobičkom. Dr. Hans Henri P. Kluge, regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, je izjavil, da bi mladi morali vladati družbenim medijem, ne pa da družbeni mediji vladajo mladim.

Obnašanje tehnoloških voditeljev z lastnimi otroki ponuja morda najjasnejši nauk: aplikacije si ne bodo same postavljale omejitev. Otroci potrebujejo pravila, skrb in resnično vodstvo. Pustiti otroke same z družbenimi mediji ni svoboda, ampak malomarnost. Ta neprijetna resnica bi morala voditi starše, vzgojitelje in zakonodajalce pri ustvarjanju varnejše digitalne prihodnosti za prihodnje generacije.

Izziv je najti pravo ravnovesje med zaščito mladih pred resničnimi tveganji družbenih medijev in tem, kako jim omogočiti, da izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja digitalna tehnologija. Medtem ko svet opazuje avstralski eksperiment, je eno gotovo: razprava o regulaciji družbenih medijev za mladoletnike se je šele začela in odločitve, ki jih bomo sprejeli danes, bodo oblikovale duševno zdravje in dobro počutje prihodnjih generacij.

Vir: donbosco.press