Za tisto noč so naši očaki izvedeli vnaprej
Življenje na zemlji si vsakdo predstavlja po svoje. Danes je veliko zagovornikov tako imenovanega »velikega poka«, do katerega naj bi prišlo pred petnajstimi milijardami let, ko je bilo vesolje z vso današnjo maso v velikosti nogometne žoge. To spoznanje govori o dejstvu, da vesolje ni večno in tudi nimamo pravega odgovora na vprašanje od kod masa ali snov, ki je eksplodirala in se je začel razvoj. Kot vernik zagovarjam stališče, da naključja ni, da je v ozadju skrivnosten načrt, ki ga počasi odkrivamo.
O tem Božjem načrtu nam je danes govoril pisatelj Modrostne knjige: »Za tisto noč so naši očaki izvedeli vnaprej, da bi zanesljivo vedeli, katerim prisegam so verjeli, in bi tako postali pogumni!« Gre za noč izhoda iz Egipta, kar se ni zgodilo slučajno, ampak po vnaprej pripravljenem načrtu. Rešitev iz egiptovske sužnosti je bila napovedana in prav tako so preroki stalno napovedovali dokončno rešitev, naše odrešenje in večno življenje, ki je prišlo z Jezusom Kristusom. Zato pisatelj Modrostne knjige zapiše na podlagi svojih izkušenj: »S čimer si namreč nasprotnike kaznoval, si proslavil nas, ko si nas poklical k sebi!«
Ko tako gledamo na svoje življenje, marsikdo grenko pripomni: »Če se vse zgodi po načrtu, smo programirani! Zakaj se potem trudimo živeti odgovorno?« V času korona virusa se nekateri niso dali cepiti, ker so prepričani, da se s sodobnimi cepivi vnašajo v naše telo čipi in smo pod nenehno kontrolo!« Razmišljanje o popolno kontroli ni iz trte zvito, kajti s tehnologijo, ki jo poznamo, smo sposobni to doseči, vendar kot človek vere zagovarjam mnenje, da ima Bog vse pod kontrolo. Dal nam je sicer svobodo, vendar je postavil tudi meje? V raju je bilo drevo, ki se ga človek ni smel dotakniti.
Ko delim prepričanje, da slučaja ni, moram sprejeti Božji načrt o vesolju in človeštvu. Človek je s svojo svobodo sposoben narediti marsikaj in zato smiselno govorimo o človeški zgodovini, ki je zgrajena na človekovem egoizmu, a hkrati ne moremo zaobiti zgodovino odrešenja. Rečeno bolj preprosto, govorimo o zemeljskem in nebeškem kraljestvu. Jaz sam se moramo odločiti v katerem kraljestvu hočem živeti, kajti obe kraljestvi sta tukaj in sedaj. Egipčani so živeli in delovali v zemeljskem kraljestvu in so zato doživeli pomor svojih prvorojencev, Izraelci pa so se odločili za žrtvovano jagnje in kri na podbojih vrat, kar jih je rešilo. To jagnje je Kristus, ki je na križu prevzel nase vse naše grehe. V Božje kraljestvo vstopa isti grešni človek, ki nosi na sebi sledi zemeljskega kraljestva, se tega zaveda in sprejme Božje usmiljenje.
Vsi imamo kakšno željo, zato se nam smilijo ljudje, ki pravijo, da nimajo nobene želje, da jih nobena stvar več ne veseli, da se jim zdi nesmiselno postavljati si cilje in hoditi naprej. Vsakdo ima srce, ki si vedno kaj želi. Če srca ne poslušam, se to srce zapre, postane zaspano in ne vidi nobene vrednosti življenja.
Kot kristjan imam pred seboj cilj, pred menoj je obzorje, ki ni neka ideja, ampak je oseba, Jezus Kristus. On je moj odrešenik, on je moj zaklad, on je največ, kar si lahko zamišljam. Zato vas vabim, da se danes potrudimo najti odgovor na vprašanje: Kje je tvoj zaklad? Katera resničnost je zate najpomembnejša, najdragocenejša, resničnost, ki te privlači kot magnet?
Branko Balažic SDB Leto C