7. nedelja med letom (leto A) – Bodite popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče

22. februarja, 2020

Vsakdo nosi v sebi globoko željo, da bi bil popoln, perfekten, vsestransko zgrajena osebnost, ki bo vsak trenutek srečna in zadovoljna. Nekaterim to uspeva, večini pa ne? Kje so vzroki, da so mnogi nezadovoljni, nestrpni in brez pravega načrta, kaj bi radi dosegli? Mislim, da je glavni vzrok ta, da imamo preveč različna merila glede popolnosti oziroma nismo prepričani, kaj nam koristi in kaj nam škodi. Večina je preveč usmerjena na »imeti« in ne na »biti«. Ko je smisel tvojega življenja čim več imeti, boš iskal trenutne užitke in ugodnosti, ne da bi se spraševal, kakšne bodo posledice. Kdor je bolj pazljiv potem hitro odkrije, da je z nekaterimi užitki bolj zadovoljen kot z drugimi in začne biti izbirčen. Ta je že v neki prednosti in lahko upa, da bo njegovo življenje dobilo vsaj minimalni načrt za pravo usmeritev. Najbolje pa se počutijo tisti, ki menijo, da je bolj pomembno »biti« kot »imeti«. Ti niso postavili na vrh lestvice vrednot denar, uspeh in biti med elito, ampak »biti dober človek«. Oni so razumeli, da starozavezna trditev »Oko za oko in zob za zob!« ne rešuje problemov. Prav tako je nevzdržna trditev, da sovražnik ni tvoj bližnji in ga zato ni treba imeti rad. Jezus je te starozavezne opredelitve nadgradil z razlago, da ima Bog Oče rad vsakega človeka, ne glede na raso, spol, izobrazbo, vero ali kakšno drugo opredelitev. Zato nam Jezus pravi: »Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče!« Kaj pomeni »biti popoln«?

Ko bolj natančno gledamo na Jezusovo življenje, pridemo do zaključka, da se je on zelo potrudil, da bi bil »dober človek«. Poslušal je vse, ki so prihajali k njemu, jih skušal razumeti, jim kaj dobrega svetovati in predvsem se je trudil, da bi jih prepričal, kako morajo načrt svojega življenja narediti v skladu s sposobnostmi, ki jih imajo. Bolj Treba je biti to, kar si lahko! Sprejmi se kot omejeni človek in ne zavidaj drugim njihove sposobnosti.

Jezus se je zelo trudil, da bi nam bil blizu kot človek. Hotel je biti tak, da bi ga lahko posnemali. Zato je bil včasih tudi jezen, prepiral se je, jokal je, vzel je celo bič in iz templja napodil trgovce in mešetarje, ki so iz Božje hiše naredili tržnico. Nečesa pa se je zelo izogibal: greha! Ko ga je v puščavi hudič skušal, mu je dal jasno vedeti, da hoče služiti samo Bogu. Jezus je videl popolnost v tem, da ne grešiš oziroma ne dovoliš, da bi te imel vladar teme v svoji pasti. Biti brez greha pomeni biti popoln. To je ideal, ki se mu skušamo vedno bolj približati. Enim to bolj uspe kot drugim, a pomembno je, da se trudimo, da imamo ta ideal vedno pred seboj in po vsakem padcu ponovno vstanemo.

Župnik Branko Balažic, SDB