Nedelja Svete družine

25. decembra, 2021

Za tega dečka sem molila in Gospod mi je izpolnil željo

Družina je velika vrednota, zato imamo v katoliški Cerkvi prvo nedeljo po božiču praznik svete družina in blagoslov otrok. Češčenje svete družine je sorazmerno nov pojav, saj ga zaznamo šele v 17. stoletju, ko je bilo pod tem naslovom ustanovljenih nekaj redovnih skupnosti in so nastale tudi prve umetniške upodobitve. Pobudnik praznika je bil prvi katoliški škof v Quebecu, Francois Xavier de Laval, ki je praznik vpeljal v svojo škofijo in leta 1665 osnoval Bratovščino svete družine. Papež sveti Janez Pavel II. je škofa Lavala leta 1980 razglasil za blaženega.

Življenje svete družine je v evangelijih opisano bolj skopo. Imamo poročilo o Jezusovem rojstvu v Betlehemu, obisku modrih z Vzhoda, begu v Egipt in o Jezusovem najdenju v templju. Praznik je v bogoslužni koledar leta 1926 vpeljal papež Benedikt XV. predvsem zato, ker se ni strinjal z razpadanjem tradicionalnega družinskega življenja ter z njim povezanih vrednot. V vseh liberalnih družbah je družina vedno na udaru, zato danes Cerkev na poseben način izpostavlja in brani vrednote vsake človeške družine, ki nastane s poroko med možem in ženo. V sveti družini, ki jo sestavljajo Jezus, Marija in Jožef cenimo vzajemnost, spoštovanje in ljubezen, kar je temelj vsake družinske skupnosti. Janez Krizostom je že v drugi polovici 4. stoletja spodbujal kristjane, naj iz svojih družin ustvarijo družinsko Cerkev. To se zgodi takrat, ko svoj odnos z Jezusom postavijo v središče osebnega in družinskega življenja.

Praznik svete družine in blagoslov otrok imamo v božični osmini in je v Sloveniji zelo povezan z dogajanjem ob jaslicah. Evangelist Luka pripoveduje zgodbo o pastirjih, ki so slišali angelovo oznanilo o rojstvu obljubljenega odrešenika in so »hitro odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli«. Prvi pričevalci Jezusovega rojstva so zagledali prizor družine: mater, očeta in novorojenčka. Ta prizor je kot mogočna slika, v kateri je mali Jezušček v središču pozornosti  in ljubezni svojih staršev. Cerkveni očetje govorijo o čudoviti luči, ki sije v tem hlevčku in pusti globoke posledice v Marijinem in Jožefovem srcu, kar se potem na svoj način izrazi v njunih pogledih, dejanjih in predvsem v njuni tišini. Onadva sta ponotranjila besede angelovega oznanila Mariji: »On, ki bo rojen, se bo imenoval Božji Sin«.

Rojstvo vsakega otroka prinese s seboj nekaj od te skrivnosti. To zelo dobro vedo starši, ki svojega otroka sprejmejo kot dar. Na prav poseben način to čutijo matere, ki so na rojstvo prvega otroka čakale dolga leta. Prvo berilo nam je pripovedovalo zgodbo o Ani, ki je dala svojemu otroku ime Samuel, kar pomeni: »Od Gospoda sem ga želela.« Njegovo rojstvo je bilo povezano z zaobljubo: »Ko bom otroka odstavila, ga pripeljem, da se pokaže pred Gospodovim obličjem in ostane tam za vedno.« Vsak človek, ki se pojavi na zemlji je najlepše znamenje Stvarnika, da je vse, kar živi, ustvarjeno iz ljubezni, zato bi moral biti vsak otrok v družini sprejet s toplino. Zunanja udobnost ni toliko pomembna, saj so bile jaslice za Jezusa prva zibelka. Ob Mariji in Jožefu pa je začutil nežnost in lepoto biti ljubljen. Otroci potrebujejo ravno to: ljubezen očeta in matere. To jim daje pravo gotovost, da v času odraščanja odkrijejo smisel življenja.

Praznik svete družine je zato danes velik izziv, da začnemo gledati na svoje osebno življenje in na primarno človeško skupnost iz pravega zornega kota: Bog kliče v življenje in on daje s svojo brezpogojno ljubeznijo vsem stvarem in predvsem vsakemu človeku pravo vrednost. Vsakdo od nas je ob svojem rojstvo prejel ime in s tem smo bili izvzeti iz množice, ki je brez imena. Vsakdo je bil s svojim rojstvom poklican k čisto osebnemu odgovoru in iskanju Boga. Vsak od nas mora, če jemlje življenje zares, prečistiti svojo vero, jo morda šele začeti. Gre za vero, ki je drugačna od tradicionalne, ker ta vera pelje ven iz množice, stran, v drugo smer, na samo, v odnos, ki ni samo mirno lagodno izpolnjevanje običajev, ampak je bolj iskanje, spraševanje, učenje, tveganje, presenečenje. Sveto družino so pretresale različne preizkušnje, a je vztrajala na svoji poti, ker je imela pravega voditelja, živega Boga.

Branko Balažic SDB