Mladi med 13. in 18. letom starosti so bili pozvani, naj pripravijo pisno ali slikovno delo, ki bo pokazalo zavedanje in razumevanje vprašanja biotske raznovrstnosti ter izpostavilo ljudi, skupnosti in/ali organizacije, ki si prizadevajo graditi trajnostno prihodnost.
Zmagovalni članek je prispeval Austin Beenham s katoliške srednje šole Holy Cross v Chorleyju v Lancashiru. Članek je izjemno delo, ki vključuje pozive k ukrepanju, močne argumente in osebne izkušnje ter poznavanje in natančno navajanje katoliške socialne misli.
Skrb za naš skupni dom, Austin Beenham, katoliška srednja šola Holy Cross, Chorley, Lancashire
Biotska raznovrstnost pomeni veliko različnih vrst, ki pomagajo Zemlji pri njenem obstoju. Po podatkih revije National Geographic je na planetu 8,7 milijona vrst rastlin, živali in drugih oblik življenja. Ko se število nekaterih od teh vrst zmanjša, lahko ekosistemi postanejo nestabilni, saj ima vsaka vrsta svojo edinstveno vlogo pri oblikovanju sveta, v katerem živimo. Po besedah papeža Frančiška »smo vsi kot živa bitja odvisni drug od drugega«. Božje stvaritve nam zagotavljajo hrano, surovine in celo čistijo zrak, ki ga dihamo. Kljub temu, ko sedimo v svojih domovih, ki jih je ustvaril človek, je med nami in naravo jasna ločnica in zlahka se počutimo ločene od naravnega sveta. Družba bi se morala bolj zavedati tega citata svetega Frančiška Asiškega: »Vse stvarstvo je Očetov otrok in s tem posledično bratje človeka.«
Frančiška Asiškega so oblikovala stališča Cerkve o gospodarjenju in navdihnila papeža do te mere, da si je ob izvolitvi za papeža v čast svetniku za svoj naziv izbral ime Frančišek.
Papež Frančišek je imel tudi pomembno vlogo pri delovanju Cerkve na področju podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti. Enciklika Laudato Si’ je imela velik vpliv na ozaveščanje o potrebi po zaščiti našega skupnega doma. Eno najpomembnejših sporočil tega dokumenta je bilo, da »v skrbi za stvarstvo lahko kot božje orodje sodelujemo vsi, vsak s svojo lastno kulturo in izkušnjo, z lastnimi pobudami in zmožnostmi«. Zame to pomeni, da lahko vsakdo, ne glede na spol, raso ali poreklo, sodeluje pri ohranjanju Božjega stvarstva.
Vendar pa v zvezi s krizo biotske raznovrstnosti ne ukrepajo le svetniki in cerkveni voditelji, temveč vsi. Toda kako? Včasih sem mislil, da je biotska raznovrstnost le problem eksotičnih vrst na drugem koncu planeta, in počutil sem se nemočnega, da bi kar koli storil v zvezi s tem. Potem sem pomislil, kako bi na naši šoli spremenil pogled na krizo podnebnih sprememb. Zgradili smo čoln iz plastenk, da bi ozavestili, koliko plastike naša šola zavrže. To je bilo zelo uspešno, saj je mnoge člane naše šolske skupnosti spodbudilo k razmišljanju in zdaj naša šola veliko več reciklira. Poleg tega smo čoln preizkusili v lokalnem rezervoarju, kamor so prišli različni lokalni časopisi, napisali članke in razširili naše okoljsko sporočilo.
Kaj je prispevalo k uspehu naše zamisli? V mislih imam dve stvari. Prvič, pri izdelavi plovila smo sodelovali kot skupnost in to nam je uspelo v samo 12 tednih, za kar bi ena oseba potrebovala nešteto mesecev. To po mojem mnenju poudarja, da je Cerkev kot Kristusovo telo zmožna narediti velike spremembe (danes je na svetu več kot milijarda katoličanov). Drugič, spoznal sem se, da bo gradnja plovila iz plastenk pokazala, koliko odpadkov kot šola zavržemo, vendar to problema ni čudežno rešilo; z ozaveščanjem nam je uspelo zmanjšati količino odpadkov. Razumevanje sodobnih problemov je izjemno pomembno, saj smo vsi tako zatopljeni v lastne težave, da potrebujemo opomnik, da lahko s svojimi dejanji močno vplivamo na težave, s katerimi se soočamo kot družba in ki lahko škodujejo prihodnosti Zemlje, če ne bomo ukrepali.
Enaka načela veljajo tudi za biotsko raznovrstnost. Čeprav lahko ena oseba nekaj spremeni, lahko le skupnost doseže trajne spremembe. Težava je v tem, da večina ljudi ne ve, kaj je biotska raznovrstnost, ali pa imajo napačno prepričanje, da ne morejo ničesar storiti, da bi pomagali, kot sem to storil jaz. To ne bi moglo biti dlje od resnice. Po podatkih Prirodoslovnega muzeja je v Združenem kraljestvu le še 50,3 % biotske raznovrstnosti, kar je najmanj v Evropi in v zadnjih 10 % držav na svetu.
Z ozaveščanjem lahko vsakdo vidi jasno sliko o obsegu krize biotske raznovrstnosti in o tem, kaj lahko stori, da bi pomagal. Vendar samo poznavanje krize biotske raznovrstnosti ni dovolj. Ukrepati moramo.
Tukaj je nekaj stvari, ki jih lahko storite in bi imele velikanski vpliv na ohranjanje biotske raznovrstnosti. Prvič, na svojih vrtovih lahko imamo prostoživeče živali tako da jim zagotovimo hrano, vodo in zavetje. Pomembno je tudi, da pomagamo pri čiščenju lokalnih habitatov, saj s tem varujemo žarišča divjih živali, kot so gozdovi in parki, ter pripomoremo k razcvetu habitatov. Če kupujete kakovostne izdelke, ki so trajnostni in pri svoji proizvodnji ne škodujejo prostoživečim živalim, rastlinam in prehranjevalnim verigam, ne boste le prispevali k ohranjanju biotske raznovrstnosti, ampak boste tudi prihranili denar! To lahko preverite tako, da poiščete izdelke s certifikatom Rainforest Alliance in Forest Stewardship Council (FSC). K biotski raznovrstnosti lahko prispevate tudi s krajšim tuširanjem in izklopom vode, ko si umivate zobe. S tem pomagate vrstam, ki so odvisne od lokalne sladke vode, saj ohranjate vire. Poleg tega ekosistemom pomagate tudi z gojenjem divjega cvetja, ki proizvaja nektar za čebele. Ne pozabite na zmanjševanje, ponovno uporabo in recikliranje, da bi preprečili nastajanje odpadkov in se spopadli z uničujočo kulturo odmetavanja, ki z odlaganjem odpadkov uničuje številne habitate in ogrožene vrste.
Vsem bralcem sporočam: naredite nekaj okolju prijaznih sprememb ter opomnite in ozaveščajte o krizi biotske raznovrstnosti okoli vas. S tem lahko ustvarite pozitivno verižno reakcijo in postanete zgled, kako živeti s spoštovanjem in skrbjo za naš svet in vse njegove prebivalce. Če boste to storili, boste upravitelj, ki varuje naš svet in tako skrbi za vse Božje stvarstvo. »Naj se veselijo nebesa, zemlja naj se raduje, naj buči morje in kar ga napolnjuje. Naj vriska od veselja polje in vse, kar je na njem, tedaj naj vriskajo vsa drevesa v gozdu.« (Ps 96, 11-12)
Vir: https://columbans.co.uk/
Vaš komentar