POLETNI DELOVNI ČAS KNJIGVARNE (od 1.7.-19.8): PON-PET: od 8:00 do 17:00, SOB: 8:00 do 12:00

Gen X, Gen Y, Gen Z, Gen Alfa, Gen C – razlike v komunikaciji

Gen X, Gen Y, Gen Z, Gen Alfa, Gen C so izrazi, ki so se uveljavili v našem vsakdanjem besednjaku. Vendar pa lahko razumevanje razlik med temi kategorijami povzroči zmedo. Katalogizirati različne generacije in njihove različne načine pristopa k svetu komunikacije je bila naloga p. Macieja Makuła, SDB, člana sektorja za družbeno komuniciranje, ki od februarja 2023 bralcem ANS ponuja svoje prispevke o komunikaciji v salezijanski družini.

V kontekstu generacijskih razlik postane komunikacija včasih precej zapletena in celo medsebojno nerazumljiva. Temu se nato pridružijo še ustrezni kulturni konteksti, ki bodisi pomagajo pri komunikaciji bodisi jo ovirajo.

Zato je don Makuła v svojem četrtem članku želel prikazati temeljne razlike med generacijami X, Y, Z, Alfa in C ter razlike pri posredovanju in sprejemanju sporočil teh generacij.

Po opisu njihovih značilnosti in orisu časovnih meja vseh teh generacij avtor vse skupaj ponovno prebere s salezijanske perspektive in bralcem zastavi nekaj vprašanj.

Kaj je značilno za različne generacije pri salezijanskem delu, vzgojnem delu in na trgu dela? Kaj druge generacije pričakujejo od mene v komunikaciji? Zakaj je treba sporočilo prilagoditi? Kakšni so motivi različnih generacij? Kako naj vodim predstavnike različnih generacij v svoji ustanovi? Kako naj obvladam komunikacijske konflikte, ki izhajajo iz različnih komunikacijskih pristopov?

“Ta vprašanja,” pojasnjuje don Makuła, “vodijo k večji zavzetosti pri učenju oblik komuniciranja, ki jih prednostno uporabljajo različne generacije, pa tudi k plodnemu medgeneracijskemu sodelovanju pri številnih izobraževalnih projektih in delih.”

Salezijanska družina se z vso zavestjo dotika vprašanj in načinov komunikacije vsake mlade generacije. “Tehnološki napredek vpliva na kulturo in tudi na komunikacijske paradigme, ki nenehno postavljajo pred izziv tiste, ki delajo in vzgajajo v duhu svetega Janeza Boska,” nadaljuje avtor besedila. “Zato je pomembno spoznavati nove generacije, ki predstavljajo komunikacijske značilnosti in vedenje, ki pogosto pozitivno presenečajo, pri čemer jim pomagajo tehnologija brez primere in načini ustvarjanja komunikacijskih procesov.”

Uvod

Komunikacijski procesi že od nekdaj navdušujejo znanstvenike in publiciste. Dvostranski, mediatorski, korporativni, ustni, pisni, množični, verbalni, neverbalni, tržni; značilnosti, oblike, vrste in ovire za učinkovito komuniciranje so le nekatere od tem na tem področju. V zadnjih letih so vse bolj priljubljene teorije komuniciranja v organizacijah, na primer tista, ki jo je podrobno opisal Thomas Erikson, švedski psiholog socialnega komuniciranja. Globlana podjetja in korporacije se zanašajo na njegovo delo za vedno bolj učinkovito komunikacijo med vodstveno ravnjo in zaposlenimi, pa tudi med samo skupino sodelavcev. Erikson pojasnjuje, da ima vsak človek svoj način komuniciranja in s tem tudi sodelovanja in usmerjanja drugih, če je to potrebno. Po njegovi teoriji lahko ljudi razvrstimo v štiri skupine, ki jih je Erikson opredelil kot barve: rdečo, rumeno, zeleno in modro.[1]

Enako velja za transakcijsko analizo, ki opisuje, kako se prenašajo sporočila: starš, odrasli, otrok. Ta teorija, podprta s prakso, določa, s katere točke oseba komunicira z drugo osebo, običajno na podlagi lastne čustvene zrelosti in nerešenih notranjih konfliktov. Ta koncept, ki ga je ustvaril Eric Berne, pojasnjuje, da so lahko čustva, ki jih občutimo, pričakovanja in komunikacija v medosebnih odnosih zelo spremenljivi.[2] Isto sporočilo, ki ga izreče ista oseba, na istem mestu in ob istem času, lahko različni ljudje razumejo na zelo različne, celo nasprotne načine. Zakaj se to zgodi? Raziskave kažejo, da ni enega samega standardiziranega načina komuniciranja in tudi ne enega samega standardiziranega načina sprejemanja sporočil.

Poleg tega hiter razvoj tehnoloških procesov določa načine komuniciranja, bodisi v družini, šoli, podjetju ali Cerkvi. Z veliko poenostavitvijo in posplošitvijo lahko rečemo, da ljudje, rojeni pred izumom interneta, komunicirajo drugače kot tisti, rojeni s pametnim telefonom v roki. Tako postajajo generacijske razlike, ki so v zadnjih letih vse bolj izrazite, dopolnilni dejavnik v medosebnem sporazumevanju. Strokovnjaki za komuniciranje govorijo o generacijah X, Y, Z, Alpha in C, tj. generaciji X, generaciji Y, generaciji Z, generaciji Alpha in generaciji C. Zaradi generacijskih razlik, razumevanja tehnologije in s tem načinov prenosa in sprejemanja vsebin je komunikacija včasih precej zapletena in celo medsebojno nerazumljiva. K temu je treba dodati še ustrezne kulturne kontekste, ki pomagajo ali ovirajo komunikacijo. Naslednji članek bo na kratko prikazal temeljne razlike med generacijami X, Y, Z, Alpha in C ter razlike pri prenosu in sprejemanju sporočil teh generacij.

Zaradi kratkosti tega članka ne bomo opisali prejšnjih dveh generacij. Prva je generacija starejših starostnikov, rojenih pred drugo svetovno vojno ali med njo; govorimo o vojni generaciji ali medvojni generaciji oziroma tihi generaciji (Silent Gen). Ta skupina ljudi je od mladih let večinoma uporabljala tisk in radio, zanjo pa so bili značilni zavezanost delu na enem mestu, etika in tradicija. Generacijo Baby Boomers (BB) pa sestavljajo tisti, ki so se rodili po drugi svetovni vojni do približno leta 1964, v času tako imenovanega demografskega razcveta. Njihov medijski svet sestavljajo predvsem tisk, radio in televizija.[3]

Gen X

Ljudje te generacije so se rodili med letoma 1965 in 1980. Predstavniki te starostne skupine so opisani kot podjetni in pozorni na ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Zanje so značilni povečana telesna in duševna aktivnost, odgovornost, privrženost družinskim vrednotam in osredotočenost na razvoj veščin. Pri delu cenijo soodgovornost in podporo drugih ljudi. Rodili so se v obdobju, ko so bili mediji enosmerni: tiskani in radijski, sledila je televizija. Za nekatere je težko prilagoditi se svetu interneta in pametnih telefonov.

Predstavniki generacije X so praviloma samozavestni, sposobni prilagajanja novim razmeram, spontano vzpostavljajo pravilne povezave in se dobro odzivajo na povratne informacije, zlasti na neposredno kritiko. Radi imajo, da se jih spoštuje zaradi njihovega časa in izkušenj, ter so pripravljeni izražati uravnotežena mnenja tako v delovnem kot družinskem okolju. Cenijo svoj ugled, ki je povezan tudi s kakovostjo informacij, ki jih zagotavljajo. Zanje so značilni iznajdljivost, logično razmišljanje in močna motivacija za konstruktivno reševanje težav. Hkrati ima generacija X močno potrebo po vzpostavljanju odnosov, ki temeljijo na zaupanju.

Generacija X ceni nove tehnologije in posledično večjo učinkovitost pri delu ter dobro razume novosti na področju komunikacij. Prehod iz analognega v digitalni svet je v njih vzbudil potrebo po iskanju novih rešitev, jih senzibiliziral za kritičen pristop k tehnološkim inovacijam in jim dal močno motivacijo za učenje tehničnih novosti. Ljudje, ki predstavljajo to generacijo, običajno zlahka združujejo tradicionalne načine komuniciranja s sodobnimi, sodelovalnimi in digitalnimi dejavnostmi. Oni so tisti, ki so začeli ustvarjati skupinske klepete in delati selfije; so zelo zavestni uporabniki družbenih medijev.

Predstavniki te generacije običajno raje uporabljajo glasovne klice ali e-pošto. So bolj občutljivi za tržna sporočila. »To je generacija, za katero je osebna komunikacija vrednota sama po sebi. Poleg posredovane komunikacije, brez katere ne morejo, cenijo edinstvenost odnosov iz oči v oči, ki jih ni mogoče nadomestiti z ničemer drugim.«[4] Družbene medije uporabljajo predvsem za povezovanje s prijatelji. Komunikacija z generacijo X zahteva odkritost, konkretnost, visoko stopnjo spoštovanja sogovornika in njegovega časa, odprtost za razpravo in izmenjavo mnenj, pristnost in iskrenost; zanje je pogosto značilna skrajna samozavest ali skrajna skepsa.

Gen Y

Predstavniki generacije Y – znani tudi kot milenijci, WWW generacija, Net generacija, Thumb generacija, Digital Nation – so se rodili med letoma 1981 in 1996. Ta generacija je postala polnoletna v času rojstva in zgodnjega razvoja interneta, ki se mu je morala postopoma prilagajati. V literaturi se za omenjeno družbeno skupino uporabljata izraza digitalni priseljenci in digitalni domačini. Prvi, digitalni priseljenci, so ljudje, ki so se naučili uporabljati digitalne tehnologije v določeni fazi svojega odraslega življenja. Po drugi strani pa so digitalni domorodci, ki tehnologijo poznajo že od otroštva in so odraščali v njeni prisotnosti.

Predstavniki te generacije so običajno ambiciozni in pripravljeni doseči svoje cilje. Sodobna tehnologija je postala del njihovega vsakdana, čeprav so se rodili v tako imenovanem analognem svetu, tik pred tehnološko revolucijo. Generacija Y se bolje od naslednje generacije Z odreže pri analiziranju informacij, pridobljenih s spleta, in z veliko dela naenkrat.[5] Večinoma so bolj izobraženi kot prejšnja generacija in govorijo več tujih jezikov. Trudijo se, da bi jim poklicno delo postalo tudi strast, cenijo izzive, skrbijo zase, potrebujejo spremembe v okolju, razvijajo sebe in svoje sposobnosti. Na delovnem mestu imajo pogosto partnerski pristop do sodelavcev. Pogosto se odmikajo od potrošništva in cenijo kakovost življenja. Radi imajo svoje mnenje, radi so cenjeni in se izražajo v kontekstu skupinskega sodelovanja.

Generacijo Y odlikujejo naslednja načini vedenja: potreba po tem, da je večino časa na spletu, večopravilnost, pogosta uporaba spletnih družbenih omrežij, odraščanje v hitrem tempu, ustvarjanje lastnih vsebin (UGC); prepričani so, da je tehnologija njihov zaveznik.[6] Kar zadeva prednosti, je treba omeniti njihovo odprtost za druge kulture, poglobljeno poznavanje interneta, informacijskih procesov v digitalnem svetu, novih komunikacijskih tehnologij, deljivost pozornosti, nadpovprečno sposobnost dela v skupini ter usmerjenost v razvoj in učenje. »Stopnja uporabe elektronskih medijev v vsakdanjem življenju je za to generacijo postala nekakšen označevalec pripadnosti, celo način življenja, in pomembno vpliva na številne njene vidike, med drugim na medosebne odnose, vrednostni sistem, ki mu pripadajo, na njihovo poklicno dejavnost, interese, pa tudi na potrošniško vedenje te generacije.«[7]

Ta generacija najraje komunicira prek družbenih medijev, mobilnih aplikacij, pri pomembnih zadevah pa se srečuje z osebnimi srečanji. Radi prejemajo informacije prek besedil, jih obdelujejo in se po potrebi odzovejo. Ne marajo osebnih telefonskih klicev. Na internetu in v družbenih medijih cenijo svojo prisotnost in prisotnost drugih, vsebine, ki jih ustvarjajo uporabniki, in trženje v realnem času.[8] Za to generacijo sta status in doseg v družbenih medijih zelo pomembna. Glede na raziskave se dokaj zlahka razumejo s svojimi starši, bolje kot druge generacije.

»Družbeni mediji imajo v življenju generacije Y pomembno vlogo, ki pomembno vpliva na vsakdan milenijcev, zlasti na posebnosti komunikacijskih procesov, ki potekajo tako med pripadniki te skupine kot tudi med njimi in širšim okoljem. (…) so platforma za izmenjavo informacij, vzpostavljanje stikov in ustvarjanje lastne podobe.«[9] Komunikacija z generacijo Y zahteva uporabo različnih komunikacijskih kanalov, pristnost, iskrenost, jasnost in preprostost jezika ter prilagodljivost; spoštovanje njihove svobode pri sprejemanju odločitev, poslušanje predlogov, podpiranje priložnosti za razvoj in izboljšanje njihovih sposobnosti; razumevanje njihove miselnosti pri pristopu k usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, zabave in izzivov za pridobivanje novih spretnosti in ustvarjalnosti.

Gen Z

Ljudje te generacije so se po navadi rodili med letoma 1997 in 2012, torej v obdobju, v katerem je prevladoval razvoj tehnologije. Včasih jih imenujejo tudi stoletniki, digitalci, iGens, pluralci, postmilenijci, zoomerji. Generacija Z dobro obvlada digitalne tehnologije; pravzaprav je internet postal del njihovega DNK. Zaradi svoje velike občutljivosti za nekatere globalne procese dajejo več glasu družbenim vprašanjem online. Predstavniki te generacije včasih zanemarjajo medosebne odnose, so večopravilni, neodvisni in zahtevni kot potrošniki. Pogosto menjavanje delovnih mest je način pridobivanja vedno več izkušenj, ki izhajajo iz potrebe po nenehni stimulaciji in se zdijo naravni za to generacijo. Generacija Z je po naravi navadno ustvarjalna, zelo osredotočena na uspeh in samorazvoj ter ima visoka pričakovanja do svojega delodajalca. Svoje mnenje običajno izražajo jasno, imajo visoko samospoštovanje in zlahka najdejo informacije.

Tehnologija je njihovo naravno okolje; v virtualnem svetu se gibljejo elegantno in zanje je značilna večopravilnost (multitasking). Raje imajo elektronsko komunikacijo in imajo včasih težave pri neposrednih stikih. »Že od otroštva živijo med zasloni: prenosniki, pametnimi telefoni, tabličnimi računalniki. Potopljeni v digitalni svet si ne morejo predstavljati življenja brez interneta, družbenih medijev in pametnih naprav (gadget).«[10] Navdušeni so nad novimi družbenimi omrežji in trženjem z vplivneži. Po besedah raziskovalcev Marka McCrindla in Ashley Fell je ta generacija opisana kot: digitalna, globalna, družbena, mobilna in vizualna.[11] »Lahko počnejo veliko stvari hkrati. Težko se osredotočijo na eno dejavnost – njihova pozornost je nagnjena k odvračanju pozornosti. Bombardirani so s tisoči oglasnih sporočil, plavajo v morju aplikacij in informacije niso dobrina, ki jo iščejo, temveč zrak, ki so ga navajeni dihati. (…) Neprestano so povezani z internetom: doma, zunaj doma, ko delajo, se pogovarjajo, sproščajo, potujejo.«[12]

Vsakodnevna komunikacijska orodja te generacije so družbeni mediji, zlasti najnovejši, mobilne aplikacije, video klici in druga orodja, ki omogočajo hiter stik. Generacija Z verjetno ne bo prižgala televizije; informacije in zabavo išče na internetu in v družbenih medijih; od nekdaj deluje v virtualnem svetu. Po navadi ne marajo telefonskih klicev; za neposreden stik uporabljajo družbene medije; radi gredo naravnost k stvari. Pričakujejo povratne informacije o svojem delu in pogosto sami izražajo nezadovoljstvo in kritiko dela drugih. Za povezovanje s svetom uporabljajo internet in pričakujejo takojšnje in še hitrejše povratne informacije kot generacija Y.[13]

Generacija Z močno spreminja način komuniciranja v družbi. Razvoj tehnologije je neposredno vplival na to, kako se odzivajo na svoje okolje. Na primer, spletno nakupovanje jim je samoumevno. Predstavniki te generacije so družbeno zelo prisotni na spletu in kažejo močno navezanost na mobilne naprave, prek katerih iščejo osebno komunikacijo. Navadno ustvarjajo spletne skupnosti na podlagi podobnih mnenj in interesov. Osebe te generacije realno ocenjujejo stvarnost, so usmerjene k dialogu, občutljive so za logiko v komunikaciji in dobro komunicirajo s starejšimi pripadniki generacije BB. Pri komuniciranju z generacijo Z je treba upoštevati močan vpliv vizualne komunikacije, slik, videoposnetkov in grafik, izražanje kratkih in jedrnatih sporočil, visoko vrednost družbenih medijev, pričakovanje hitrega odziva na sporočila, pristnost in personalizacijo vsebine.

Gen Alfa

Tako je opredeljena zadnja generacija ljudi, rojenih od leta 2012 do danes, znana tudi kot Googlovi otroci. To ime, Gen Alfa, ki izhaja iz grške abecede, so akademiki in oglaševalci sprejeli po »izčrpanju« rimske abecede.[14] Po podatkih ameriške revije The Atlantic, ki se ukvarja s politiko, poslovanjem, kulturo in tehnologijo, so predstavniki te generacije tehnološko kompetentni; tipkovnico pogosto nadomešča govor; veliko časa preživijo pred zaslonom, zmožni krajše zbranosti, manj socialnih interakcij; njihovi stili igre in učenja v veliki meri temeljijo na tehnologiji in aplikacijah, temeljno vlogo pa ima izkustveno učenje.[15]

Ljudje te generacije imajo močno potrebo po dosežkih, avtonomiji in priznanju, medtem ko so narcizem, nestrpnost do dvoumnosti, prevzemanje tveganja in iskanje pozornosti lahko močne lastnosti. Pomembno je, da jim med izobraževalnim procesom privzgojimo prave vrline in vrednote, obvladovanje čustev, kritično mišljenje, timsko delo, socialno in kulturno ozaveščenost, vzpostavljanje stabilnih odnosov ter zdravo interakcijo s tehnologijo v vsakdanjem življenju.[16] Resničnost generacije alfa je polna iPodov, iPadov, iPhonov, elektronskih pripomočkov, interneta stvari (IoT). V tej generaciji se fizični svet prepleta z virtualnim svetom (ki je tako resničen, kot je), z umetno inteligenco (AI, Chat GPT) ali razširjeno resničnostjo (AR).[17]

Predstavniki te generacije ne poznajo sveta brez družbenih omrežij; pametni telefon jih spremlja od rojstva, pogosto nadomesti prenosni ali namizni računalnik in glede na tehnološki napredek postane glavno orodje za komuniciranje z drugimi. Generacija alfa pričakuje funkcionalne tehnološke rešitve, prilagojene njihovim potrebam; v primerjavi s prejšnjimi generacijami ima zanimive priložnosti; odrašča kot del ustvarjalne in nekonvencionalne družbe.[18] Pri komuniciranju z generacijo alfa je treba razumeti njene navade in preference, bistvo odraščanja v digitalnem svetu, vrednost vizualnega in interaktivnega komuniciranja, kratek čas trajanja pozornosti, naklonjenost hitrim in konkretnim sporočilom, veliko vrednost družbenih medijev, zlasti najnovejših, pristnost in raznolikost.

Za predstavnike te generacije, ki so še vedno mladoletni, so značilni družbena odgovornost, trajnost, preglednost v komunikaciji in zavezanost pomembnim vprašanjem. Zaradi pandemičnega in postpandemičnega obdobja imajo digitalna orodja pomembno vlogo v njihovih stikih z ljudmi. Kljub temu cenijo pristnost in preglednost v medsebojnih odnosih ter postajajo zelo občutljivi na teme, kot so ekologija, trajnost, varčevanje z energijo in vodo, ločevanje odpadkov in spoštovanje hrane. Komunicirajo na tekoč in interaktiven način z visoko stopnjo vključenosti. Mesta, kjer se izmenjujejo informacije, sta enakovredno in naravno »realni« in digitalni svet, ki se med seboj prepletata in tvorita en sam skupni realni svet. Najpogostejši načini sprejemanja in prenosa digitalnih informacij so video, slike in zvok; vizualna komunikacija je zato lahko ključna rešitev.[19]

Gen C

V literaturi in novinarstvu obstaja še en izraz, generacija C, ki združuje vse medijske potrošnike, ne glede na starost – edini pogoj je relativna stalnost povezave z internetom – od tod ime »C« – »connected«. Generacija C ni vezana na starost ali datum rojstva in njeni pripadniki uporabljajo sodobno tehnologijo na večini področij svojega življenja, pogosto instinktivno. Potrošniki generacije C običajno niso uporabniki tradicionalnih medijev; živijo na digitalni celini, uporabljajo predvsem pametne telefone in prenosne računalnike ter so praktično ves čas povezani z internetom. Pripadniki te generacije so na tekočem z informacijami o svetu.[20]

Generacija C razbija predsodke o starosti kot funkciji spletne dejavnosti. 65 % te generacije je mlajših od 35 let, vendar njihov pristop k internetu združuje vse generacije. Udeleženci te skupine se na spletu ukvarjajo z blagovnimi znamkami, vsebinami in skupnostmi; v velikih količinah uporabljajo videoposnetke, članke in druge vsebine z interneta; živijo in dihajo internet ter so aktivni potrošniki, ki pričakujejo pametno trženje.[21] Generacija C je močna, globalna skupina potrošnikov, ki so radi ustvarjalni, se radi povezujejo in gradijo skupnost. Ljudje te generacije iščejo informacije o resničnosti, ki jih obdaja, tudi ko so aktivni del interneta.

Člani te skupnosti ne le pasivno uživajo vsebine, temveč jih 90 % po raziskavah vsaj enkrat na mesec ustvarja spletne vsebine. Postanejo strastni zagovorniki izbrane blagovne znamke; dve tretjini jih priznava, da se na spletu pohvalno izražajo o blagovni znamki, ki izpolnjuje njihova pričakovanja. Zanje je značilen potrošniški aktivizem; 56 % se jih odzove, ko vidijo oglas za ustrezen izdelek ali storitev. Redno uporabljajo YouTube; 76 % predstavnikov generacije C to platformo obišče vsaj enkrat tedensko, 36 % pa vsak dan.[22] Velik del časa predstavnikov generacije C zavzemajo prenosi v živo, ki jim omogočajo, da so na tekočem z najnovejšimi dogodki in trendi. Prav tako cenijo odzive in komentarje na družbenih omrežjih.

Pri komuniciranju s to generacijo je treba upoštevati njihovo veliko angažiranost pri ustvarjanju in gledanju digitalnih vsebin, uporabi družbenih medijev ter izmenjavi informacij in mnenj na platformah; pogosto gledanje video vsebin, pristnost in preglednost, naklonjenost dvosmerni komunikaciji ter vzajemno zavezanost komunikaciji. Predstavniki te generacije internet uporabljajo na naslednje načine: nenehno so povezani (connection), ustvarjajo skupnosti (community), komunicirajo prek teh skupnosti (communication), so zelo ustvarjalni pri ustvarjanju vsebin (creation, content), imenujejo se »vedno klikajoči (always clicking)«.[23]

Zaključek

Komunikacija je tudi pri salezijanskem delu, zlasti z mladimi, večplastna in nima togih meja. Zgornja razlikovanja so le teoretična, pri čemer je treba upoštevati, da se generacije med seboj »mešajo«. S sprejetimi razlikovanji se lahko vzgojitelj in komunikator naučita vedenja in načinov komuniciranja znotraj generacij in med njimi. Tudi sam vzgojitelj bi se moral zavedati, kateri generaciji pripada in v katerem prednostnem slogu komunicira z drugimi, kar lahko odločilno vpliva na njegovo vsakodnevno delo. Razumevanje prisotnih razlik, povezovanje mišljenja in delovanja ljudi različnih generacij in različnih komunikacijskih stilov lahko postane ključ do dobrega sodelovanja in medsebojnega razumevanja.

Medgeneracijsko sodelovanje, za katerega je značilna dobra komunikacija, lahko prinese oprijemljive rezultate. Sheryl Sandberg, nekdanja operativna direktorica družbe Facebook, je predstavnica generacije X. Mark Zuckerberg, ustanovitelj in izvršni direktor, pa pripada generaciji Y, milenijcem. Zaradi njunega sodelovanja je Facebook prvič v zgodovini v enem dnevu uporabila milijarda ljudi.[24] Ta primer kaže, kako lahko različni pogledi ter različna pojmovanja sveta in komunikacijskih procesov prispevajo k velikim uspehom na mednarodni ravni. Vzajemno sodelovanje pa pomaga odpravljati stereotipe, predsodke in mite, povezane z različnimi generacijami, hkrati pa pomaga prepoznati medgeneracijske komunikacijske konflikte.

Glede na navedeno je treba poiskati odgovore na naslednja vprašanja: Kaj je značilno za različne generacije pri salezijanskem delu, v izobraževanju in na trgu dela? Kaj druge generacije pričakujejo od mene v komunikaciji? Zakaj je treba sporočilo prilagoditi? Kakšni so motivi različnih generacij? Kako naj upravljam predstavnike različnih generacij v svoji ustanovi? Kako naj obvladam komunikacijske konflikte, ki izhajajo iz različnih komunikacijskih pristopov? Ta vprašanja vodijo k večji zavzetosti za spoznavanje najprimernejših oblik komunikacije različnih generacij, ter k plodnemu medgeneracijskemu sodelovanju pri številnih izobraževalnih projektih in delih.

Salezijanska družina se zaradi predstavljene karizme z vso zavestjo dotika vprašanj in načinov komunikacije vsake mlade generacije. Tehnološki napredek vpliva na kulturo in tudi na komunikacijske paradigme, ki nenehno postavljajo pred izziv tiste, ki delajo in vzgajajo v duhu svetega Janeza Boska. Zato je pomembno, da se učimo od novih generacij, ki predstavljajo pogosto pozitivno presenetljive komunikacijske značilnosti in vedenje, pri čemer jim pomagajo tehnologija in načini ustvarjanja komunikacijskih procesov brez primere. Ogromen vzgojni, človeški, čustveni, psihofizični in duhovni potencial nam omogoča spoznanje, da je salezijanska družina v svetovnem merilu v ospredju, kar zadeva vzgojo in komunikacijo vsake naslednje mlade generacije.


Vir: InfoANS, prevod in priredba: bans


[1]  Thomas Erikson, Surrounded by idiots: The four types of human behavior and how to effectively communicate with each in business (and in life), St. Martin’s Essentials, New York 2019.

[2] Thomas A. Harris, I’m Ok, You’re Ok: A practical guide to Transactional Analysis, Cornerstone, 2012.

[3] Małgorzata Gruchoła, Osoby starsze w świecie nowych mediów i technologii, Teologia i Moralność, Volumen 15 (2020), numer 2 (28), str. 49.

[4] Magdalena Wasylewicz, Transformacja sposobu komunikowania się pokolenia X, Y, Z – bilans zysków i strat, Zeszyty Naukowe Wyższej Szkoły Humanitas. Pedagogika, 2016 (13), str. 133-141.

[5] Humaira Raslie, Su-Hie Ting, Gen Y and Gen Z Communication Style, Estudios de Economìa Aplicada, Volumen: 39-1, str. 10-11.

[6] Małgorzata Gruchoła, Od Pokolenia X do Pokolenia Alpha – wartości mediów, v: Iwona Hofman, Danuta Kępa- Figura (ur.), Współczesne media: wartości w mediach, wartości mediów, T. 2, Wartości mediów, Lublin 2014, str. 39-40.

[7] Sylwia Kuczamer-Kłopotowska, Rola mediów społecznościowych w komunikacji pokolenia Y, Handel wewnętrzny 3 (362) 2016, str. 216-219.

[8] Julia Paduszyńska, Pokolenia X, Y in Z. Jak do nich trafić z komunikacją marketingową?,

https://www.marketing-automation.pl/pokolenia-xyiz-jak-do-nich-trafic-z-komunikacja-marketingowa/.

[9] Sylwia Kuczamer-Kłopotowska, Rola mediów społecznościowych…, str. 224.

[10] Julia Paduszyńska, Pokolenia X, Y in Z

[11] Mark McCrindle, Ashley Fell, Understanding Generation Z: Recruiting, training and leading the next generation. Norwest NSW: McCrindle Research Pty Ltd, 2019, str. 10-23.

[12] Małgorzata Gruchoła, Od Pokolenia X do Pokolenia Alpha… , str. 42.

[13] Humaira Raslie, Su-Hie Ting, Gen Y and Gen Z communication style  , str. 10-11.

[14] Ádám Nagy, Attila Kölcsey, Generation Alpha:, 2017, Acta Technologica Dubnicae, letnik 7, 2017, številka 1.

[15] The Atlantic, Joe Pinsker,

https://www.theatlantic.com/family/archive/2020/02/generation-after-gen-z- named-alpha/606862/, Magdalena Burda, Content marketing dla pokolenia Alfa,

https://k2precise.pl/blog/content-marketing-dla-pokolenia-alfa/; Rushan Ziatdinov, Juanee Cilliers, Generation Alpha: Understanding the next cohort of university students, European Journal of Contemporary Education 10

(3) 2021: 783-789, p. 9.

[16] Amrit Kumar Jha, Understanding Generation Alpha, Indian Institute of Technology Kharagpur, 2020, https://www.researchgate.net/publication/342347030_Understanding_Generation_Alpha, str. 9. 

[17] Małgorzata Gruchoła, Osoby starsze…, str. 49-51.

[18] Małgorzata Gruchoła , Generation alpha – a new dimension of identity? KUL, Rozprawy Społeczne 2016, Tom 10, Nr 3, str. 8.

[19] Educational marketing, Giulia Cattoni, Gen Alpha:

https://www.educationmarketing.it/attualita-e-tendenze/gen-alpha-5-idee-per- communicare-agli -primary-and-secondary-school-students/.

[20] Energy Resourcing, 6 things you need to know about Generation C ,

https://energyresourcing.com/blog/6- things-you-need-to-know-about-generation-c.

[21] RichMedia, Introducing Generation C,

https://www.richmedia.com/richideas/articles/introducing-generation-c

[22] Think with Google, The Power of Gen C: Connecting with Your Best Customers,: https://www.thinkwithgoogle.com/marketing-strategies/video/the-power-of-gen-c-connecting-with-your-best-customers/.

[23] Home.pl, Nowa generacja konsumentów – kim są I jak się z nimi komunikować?, https://blog.home.pl/2015/02/nowa-generacja-konsumentow-kim-sa-i-jak-sie-z- nimi-komunikowac/.

[24] Vanessa Van Edwards, Science of People, How to communicate with people from different generations, https://www.scienceofpeople.com/communication-generations/.


Bibliografia

Ádám Nagy, Attila Kölcsey, Generation Alpha: Marketing or Science?, Acta Technologica Dubnicae volume 7, 2017, issue 1.

Amrit Kumar Jha, Understanding Generation Alpha, Indian Institute of Technology Kharagpur, 2020, https://www.researchgate.net/publication/342347030_Understanding_Generation_Alpha.

Angela Campiere, How Gen Z communicates at work. PCMA. https://www.pcma.org/how-generation-z-communicates-work/.
Comunicazione della Commissione al Parlamento Europeo, al Consiglio, al Comitato Economico e Sociale Europeo e al Comitato delle regioni, Bussola per il digitale 2030: il modello europeo per il decennio digitale, Bruxelles, 2021.
Educational marketing, Giulia Cattoni, Gen Alpha: 5 idee per comunicare agli studenti di scuole primarie e secondarie, https://www.educationmarketing.it/attualita-e-tendenze/gen-alpha-5-idee-per-comunicare-agli-studenti-di-scuole-primarie-e-secondarie/.
Energy Resourcing, 6 things you need to know about Generation C, https://energyresourcing.com/blog/6-things-you-need-to-know-about-generation-c.
Hari Krishnan Andi, Leadership Styles Preference among Millennials Workforce. Malaysian Journal of Youth Studies, 19, 2018, p. 114-134.
Home.pl, Nowa generacja konsumentów – kim są i jak się z nimi komunikować?, https://blog.home.pl/2015/02/nowa-generacja-konsumentow-kim-sa-i-jak-sie-z-nimi-komunikowac/.
Humaira Raslie, Su-Hie Ting, Gen Y and Gen Z communication style, Estudios de Economìa Aplicada, Volumen: 39-1.
Jacek Stawiany, Msze święte w wirtualnej przestrzeni hitem Internetu. „Roblox ma duże szanse namieszać w cyfrowym świecie”, Wirtualne Media, https://www.wirtualnemedia.pl/artykul/msze-swiete-roblox-hit-internet-jak-to-dziala.
Jean M. Twenge , iGen: Why Today’s Super-Connected Kids Are Growing Up Less Rebellious, More Tolerant, Less Happy–and Completely Unprepared for Adulthood–and What That Means for the Rest of Us, Simon and Schuster, 2017.
Judith Valente, How the church can build better relationships with Gen Z, U.S.Catholic, https://uscatholic.org/articles/202203/how-the-church-can-build-better-relationships-with-gen-z/.
Julia Paduszyńska, Pokolenia X, Y i Z. Jak do nich trafić z komunikacją marketingową?, https://www.marketing-automation.pl/pokolenia-x-y-i-z-jak-do-nich-trafic-z-komunikacja-marketingowa/.
Magdalena Burda, Content marketing dla pokolenia Alfa, https://k2precise.pl/blog/content-marketing-dla-pokolenia-alfa/.
Magdalena Wasylewicz, Transformacja sposobu komunikowania się pokolenia X, Y, Z – bilans zysków i strat, Zeszyty Naukowe Wyższej Szkoły Humanitas. Pedagogika, 2016 (13), p. 133-141.
Małgorzata Gruchoła, Generation alpha – a new dimension of identity? KUL, Rozprawy Społeczne 2016, Tom 10, Nr 3.
Małgorzata Gruchoła, Od Pokolenia X do Pokolenia Alpha – wartości mediów, [w:] Iwona Hofman, Danuta Kępa-Figura (red.), Współczesne media: wartości w mediach, wartości mediów, T. 2, Wartości mediów, Lublin 2014, p. 31-48.
Małgorzata Gruchoła, Osoby starsze w świecie nowych mediów i technologii, Teologia i Moralność, Volumen 15 (2020), numer 2 (28).
Mark McCrindle, Emily Wolfinger, The ABC of XYZ: Understanding the Global generations, Bella Vista NSW: McCrindle Research Pty Ltd, 2014.
Mark McCrindle, Ashley Fell, Understanding Generation Z: Recruiting, training and leading the next generation. Norwest NSW: McCrindle Research Pty Ltd, 2019.
Mark McCrindle, Generation Alpha, Headline Home, 2021.
Matteo Starri, Research & Insight Director, We are social, DIGITAL 2023 – I dati globali.
Mccrindle, Everything you need to know about Generation Alpha, https://mccrindle.com.au/article/topic/generation-alpha/everything-you-need-to-know-about-generation-alpha/.
Monica Anderson, Jingjing Jiang, Pew Research Center, Teens, Social Media and Technology 2018, https://www.pewresearch.org/internet/2018/05/31/teens-social-media-technology-2018/.
Patrycja Jaksim, Jak skutecznie komunikować się z pokoleniem X, Y, X i Baby boomers?, https://prtoday.pl/blog/jak-skutecznie-komunikowac-sie-z-pokoleniem-x-y-z-i-baby-boomers.
Rich Media, Introducing Generation C, https://www.richmedia.com/richideas/articles/introducing-generation-c.
Rushan Ziatdinov, Juanee Cilliers, Generation Alpha: Understanding the next cohort of university students, European Journal of Contemporary Education 10 (3) 2021: 783-789.
Scuole di Seattle fanno causa ai social media: “Danneggiano i ragazzi”, RaiNews, https://www.rainews.it/articoli/2023/01/scuole-di-seattle-fanno-causa-a-social-media-danneggiano-i-ragazzi-a7d80de5-6978-466d-a5c5-cffb15ea385f.html.
Sylwia Kuczamer-Kłopotowska, Rola mediów społecznościowych w komunikacji pokolenia Y, Handel wewnętrzny 3 (362) 2016, p. 216-227.
The Atlantic, Joe Pinsker, https://www.theatlantic.com/family/archive/2020/02/generation-after-gen-z-named-alpha/606862/.
The Whys and Hows of Generations Research, Pew Research Center, https://www.pewresearch.org/politics/2015/09/03/the-whys-and-hows-of-generations-research/.
Think with Google, The Power of Gen C: Connecting with Your Best Customers, https://www.thinkwithgoogle.com/consumer-insights/the-power-of-gen-c/.
Thomas A. Harris, I’m Ok, You’re Ok: A practical guide to Transactional Analysis, Cornerstone, 2012.
Thomas Erikson, Surrounded by idiots: The four types of human behavior and how to effectively communicate with each in business (and in life), St. Martin’s Essentials, New York 2019.
Vanessa Van Edwards, Science of People, How to communicate with people from different generations, https://www.scienceofpeople.com/communication-generations/.

Vaš komentar

Za objavo komentarja se morate prijaviti.