Oblikovanje prihodnosti medijev z migranti in begunci

Marca je bila Italija in ves svet priča eni največjih pomorskih tragedij, brodolomu ladje Cutro, v katerem je umrlo veliko ljudi, med njimi več deset mladostnikov. Mediji, tudi katoliški, so snemali te žalostne epizode in jih komentirali, se ustavljali ob bolečini in trpljenju ter se spraševali, kako spodbuditi sočutje, pa tudi sprejem konkretnih ukrepov.

Tretji članek iz serije, ki jo je zasnoval in napisal don Maciej Makuła, SDB, član oddelka za družbeno obveščanje v svetu vrhovnega predstojnika salezijanske družbe, je posvečen prav temu vprašanju: komuniciranju, povezanemu z migracijskimi procesi, in temu, kako z migranti in begunci graditi samo prihodnost medijev.

V aprilskem članku, ki se začne prav s tragedijo v Cutru in nadaljuje z analizo dokumenta Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju z naslovom Graditi prihodnost z migranti in begunci, avtor razmišlja o vlogi medijev v pripovedi o migracijah.

»Mediji,« poudarja don Makuła, »lahko vedno bolj postajajo platforma za izražanje samega sebe, ter za oblikovanje pozitivne podobe migrantov in beguncev, ki se zoperstavlja stereotipom, diskriminaciji in kršitvam človekovih pravic.«

Tema migrantov in beguncev je danes bolj kot kdaj koli prej zelo aktualna in tesno zadeva salezijance in celotno salezijansko družino, ki na mnogih koncih sveta sodeluje pri pomoči in sprejemanju ljudi, ki so v begu pred vojnami, težavami in trpljenjem prisiljeni zapustiti svoje matične države.

Uvod

 »Imigranti, ki so umrli na morju, s tistih čolnov, ki so namesto poti upanja pomenili pot smrti. Tako so se glasili naslovi v časopisih. Ko sem pred nekaj tedni izvedel za te novice, ki so se žal že tolikokrat ponovile, se mi je misel vedno znova vračala kakor trn v srce, ki prinaša trpljenje…«[1] Ti stavki iz Frančiškove homilije na Lampedusi leta 2013 so ganili na milijone gledalcev. Mediji so spremljali papeževo vedenje in geste ter v različnih jezikih navajali njegove ganljive izjave. Podobno medijsko poročanje o smrti migrantskih potnikov se pogosto pojavlja v tiskanih, radijskih, televizijskih in spletnih medijih. Za mednarodno skupnost in Cerkev kot celoto je vsaka smrt osebe na begu iz domovine razumljena kot tragedija za posameznika in celoten narod. Tudi z vidika Cerkve takšni dogodki spodbujajo sočutje pa tudi sprejetje konkretnih ukrepov za izboljšanje stanja, saj »begunci in druge prisilno razseljene osebe so bili, so in vedno bodo v srcu Cerkve«.[2]

V začetku marca 2023 se je več tisoč prebivalcev Kalabrije zbralo k molitvi ob križevem potu na plaži, kjer so teden dni prej iz vode potegnili 71 trupel beguncev. Nadškof Angelo Raffaele Panzetta je med bogoslužjem izrekel ganljive besede. »Ko smo skupaj hodili [po tem križevem potu], smo se vprašali: ‘Ali smo še vedno kristjani? Seveda imamo krščanske korenine, umetniška dela, ki govorijo o Jezusu, okrog vratu nam nosimo križ, opravljamo devetdnevnice, krščujemo svoje otroke. Toda kako to, da se po 2000 letih hoje za Jezusom nismo naučili sprejeti drug drugega? V naših življenjih je nekaj narobe. Če resnično sprejemamo Jezusa, moramo dovoliti, da se naše srce spremeni, in ne smemo dovoliti, da bi nas strah naredil hladne.«[3]

Močno spodbudo za pisanje tega članka je dalo branje dokumenta Gradimo prihodnost z migranti in begunci, ki ga je objavil Dikasterij za služenje celostnemu človekovemu razvoju. Besedilo je bilo objavljeno na spletni strani dikasterija 27. oktobra 2022 in obravnava temo gradnje prihodnosti z migranti in begunci v kontekstu vključenosti cerkvene skupnosti v tekoče globalne procese. Dokument izrecno spodbuja, naj se ti ljudje postavijo v središče cerkvene prihodnosti. »Graditi prihodnost z migranti in begunci pomeni, da jih vključimo, tako da jih postavimo v središče naše prihodnosti in sprostimo njihov potencial migrantov in beguncev.«[4] Razmišljanje o prihodnosti Cerkev v okviru migracijskih procesov, ki včasih spreminjajo družbene strukture, postaja nujen izziv za samo Cerkev.

V skladu z nekaterimi izjavami v dokumentu je tema migrantov in beguncev prevzeta in upravičeno vključena v katoliške medije, vključno s salezijanskimi. Salezijanska družina v mnogih delih sveta pomaga ljudem, ki so zapustili kraj, kjer so se rodili in odraščali, ter se preselili v drug del celine ali sveta, da bi iskali mir, svobodo, pravičnost in dostojno preživetje. Po družbenem nauku je treba priznati, da Cerkev v očeh in obrazih migrantov in beguncev vidi obraz trpečega Kristusa. Glede na zgodovinske procese, ki vplivajo na celoten planet, graditi prihodnost Cerkve pomeni tudi ceniti prispevek, ki ga lahko migranti in begunci dajo k izgradnji boljšega sveta.[5] To je treba razumeti tudi kot proces oblikovanja medijskih sporočil in komunikacijskih strategij o tem bolečem vprašanju.

Sedanjost migrantov in beguncev

Razlaga pojmov in nekateri podatki

Na začetku je treba razložiti nekaj osnovnih pojmov. Migracije se nanašajo na gibanje posameznikov ali skupin ljudi znotraj njihov državah ali prek meje. Migrant je oseba, ki se preseli iz enega kraja v drugega znotraj države ali čez mednarodno mejo v drugo državo predvsem zaradi političnih, gospodarskih, izobraževalnih ali družinskih razlogov. Begunec je opredeljen kot oseba, ki je bila prisiljena zapustiti svojo državo zaradi preganjanja, vojne ali nasilja. Preganjanje je pogosto povezano z etnično pripadnostjo, veroizpovedjo, narodnostjo, političnim prepričanjem ali pripadnostjo določeni družbeni skupini. Vojna in nasilje pa se navadno razraščata na podlagi etničnih, plemenskih in verskih razlik. V primeru beguncev je za možnost vrnitve v njihovo državo običajno značilen velik strah, medtem ko stisko za beg narekuje želja po reševanju življenj ali ohranjanju svobode. Poleg tega je treba opozoriti, da so begunci zaščiteni z mednarodnim pravom.[6]

Omeniti je treba tudi prosilce za azil, torej tiste, ki ob prihodu v tujo državo predložijo ustrezno prošnjo. Po drugi strani so notranje razseljene osebe, ki so bile prisiljene zapustiti svoje domove zaradi oboroženih spopadov, kršitev človekovih pravic ali naravnih nesreč. Notranji razseljenci ne prečkajo mednarodno priznane državne meje.[7] Opozoriti velja, da izraza »begunec« in »migrant« nista zamenljiva, čeprav ju mediji in nekatere organizacije včasih napačno uporabljajo kot sinonima, s čimer brišejo meje med tema realnostma. Srečamo se lahko tudi z izrazom »mednarodna migracija«, katerega pomen vključuje tudi prosilce za azil. Nasprotno pa je »prisilna migracija« zelo širok pojem in tako kot »migracija« nima splošno sprejete opredelitve (za razliko od pojma »begunec«). Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) priporoča uporabo izraza »begunci in migranti« za vse ljudi, ki so na poti.[8]

Statistični podatki kažejo, da je absolutno število ljudi, ki živijo zunaj svoje rojstne države, zdaj večje kot kdaj koli prej: s 173 milijonov leta 2000 se je povečalo na 258 milijonov leta 2017. Posledično se je delež mednarodnih migrantov v svetovnem prebivalstvu povečal z 2,8 % leta 2000 na 3,4 % leta 2017.[9] Caritas Italiana in Fondazione Migrantes v svojem poročilu za leto 2022 potrjujeta, da bo število mednarodnih migrantov leta 2021 po ocenah že 281 milijonov, kar predstavlja 3,6 odstotka svetovnega prebivalstva. Glavni razlog za gibanje prebivalstva so dolgotrajne krize, ki jih beležijo po vsem svetu. Največja svetovna migracijska kriza je postala vojna v Siriji. Po 12 letih konflikta je morala več kot polovica Sircev zapustiti svoje domove. Šest milijonov jih je notranje razseljenih, preostalih šest milijonov pa je beguncev v drugih državah, predvsem na Bližnjem vzhodu in v Evropi.[10]

Izbrani cerkveni dokumenti

Prvi pomemben cerkveni dokument o migrantih je bila apostolska konstitucija Exsul familia Pija XII. iz leta 1952, ki je obravnavala val migracij po drugi svetovni vojni. V dokumentu je papež poudaril skrb Cerkve za migrante in da ima vsak človek pravico do migracije. Nekaj let pozneje je drugi vatikanski koncil v odloku O pastirski službi škofov v Cerkvi (Christus Dominus) poudaril posebno pastoralno skrb za migrante, izgnance, begunce in popotnike. Leta 1969 je Pavel VI. izdal motu proprio Pastoralis migratorum cura, ki je v kontekstu nenehnih družbenih sprememb prenovil prejšnji nauk Cerkve o migrantih. V dokumentu je bilo poudarjeno, da je glavna dobrina spoštovanje duhovnih in kulturnih vrednot tistih, ki se selijo. Poleg tega je leta 1969 Kongregacija za škofe objavila navodilo De pastorali migratorum cura, v katerem so opisani teološki in pravni vidiki, povezani z motu proprio Pavla VI. Še en dokument je izšel leta 1970 kot motu proprio Pavla VI. z naslovom Apostolicae caritatis, s katerim je bil ustanovljen Papeški svet za pastoralo preseljencev in turistov.

Papeški svet za pastoralo preseljencev in potujočih je leta 2004 izdal navodilo Erga migrantes caritas Christi, leta 2013 pa dokument Sprejeti Kristusa v beguncih in prisilno preseljenih osebah. 

Prvo besedilo je opisalo problematiko migrantov in pastoralno skrb zanje s svetopisemskega, teološkega, pastoralnega in pravnega vidika. Pozvalo je k spoštovanju etničnih, jezikovnih in kulturnih vrednot priseljencev ter jih spodbudilo, naj prispevajo k vključevanju v lokalno Cerkev. Omenil je mešanje religije in kulture na globalni ravni ter sodobne tehnologije, ki te procese spodbujajo. Dokument iz leta 2013 je pojasnil temeljne razlike med migranti in begunci ter poudaril razloge, zaradi katerih ljudje zapuščajo države, kot so preganjanje, povsem ekonomske razmere in druge težke razmere, ki pogosto neposredno ogrožajo človeško življenje. Navodilo spodbuja sprejemanje migrantov in beguncev na dostojanstven način, s premišljenim pastoralnim pristopom.[11] Omeniti je treba tudi encikliko papeža Frančiška iz leta 2020 Fratelli tutti, ki med drugim govori o pomanjkanju človekovega dostojanstva na mejah ter o sprejemu, zaščiti, spodbujanju in vključevanju.

Papež Frančišek je v času svojega pontifikata prevzel posebno poslanstvo skrbi za migrante in begunce, ki s selitvijo v druge države postanejo del nove družbe in dobijo nove priložnosti. Če pogledamo v zgodovino, lahko rečemo, da je bila Cerkev v svojem družbenem nauku o migracijah vedno dosledna, Frančiškova občutljivost pa je postala značilnost njegovega pontifikata. Nekateri pravijo, da je to osrednja tema njegovega pontifikata, v kateri se zrcali skrb za odpiranje vrat domov, župnij, samostanov in verskih skupnosti tistim, ki so v stiski.[12] »Migranti predstavljajo zame poseben izziv, ker sem pastir Cerkve brez meja, ki se čuti mater vseh. Zato kličem dežele k velikodušni odprtosti, dežele, ki so sposobne ustvariti nove kulturne sinteze, namesto da se bojijo uničenja svoje istovetnosti.«[13]

Ustvarjanje prihodnosti migrantov in beguncev

Retorika grožnje

Sporočila o migrantih in beguncih v številnih primerih dominiranju agenda setting, priming and framing[14] v medijih. Nedvomno največ zanimanja vzbujajo nesreče, v katerih ljudje umrejo ali se znajdejo v pogosto nehumanih okoliščinah. Čolni, ki so se prevrnili v Sredozemskem morju, Ukrajinci, ki bežijo čez mejo, ženske in otroci, ki umirajo zaradi izčrpanosti, trupla, naplavljena na plažah južne Italije, tragična usoda beguncev, ki prečkajo Saharo. V podobnih primerih mediji pogosto poudarjajo vzrok teh dogodkov: nečloveške razmere, zaradi katerih ljudje iščejo dostojanstvo v drugih državah. Mediji pri poročanju o dogodkih včasih ustvarjajo negativno podobo migrantov in beguncev, kar povzroča strah, ksenofobijo, nestrpnost in povečan rasizem. »V zvezi s tem imajo mediji pomembno vlogo pri oblikovanju javnega mnenja in odgovornost, da glede na obstoj mešanih migracijskih tokov uporabljajo pravilno terminologijo v zvezi z begunci, prosilci za azil in drugimi oblikami migracij.«[15] Statistično gledano novinarji premalo pozornosti namenjajo pozitivnemu prispevku migrantov k družbi; pogosto jih opisujejo kot breme za državo in izčrpavanje družbenih virov. Pozitivni učinki njihove prisotnosti v posameznih državah niso deležni enake pozornosti.[16]

Carol, sirska begunka in žrtev hudega konflikta, je leta 2013 papežu Frančišku namenila naslednje besede: »Naše edino upanje je, da pridemo živi v Evropo. V Evropo, o kateri smo sanjali, da je gostoljubna in odprta. Na žalost tudi tukaj naše trpljenje ne najde miru. Naše človekove pravice in dostojanstvo sta prepogosto poteptana zaradi brezbrižnosti in površnosti, s katerima nas obravnavajo. (…) Sirci v Evropi čutimo veliko odgovornost, da ne bomo v breme, želimo se počutiti kot aktiven del nove družbe. Želimo ponuditi svojo pomoč, svoje bogastvo spretnosti in znanja, svojo kulturo pri gradnji pravičnejših in prijaznejših družb do tistih, ki tako kot mi bežijo pred vojnami in preganjanjem.«[17]

Na istem srečanju v Centro Astalli je papež Frančišek izrekel pomembno sporočilo, povezano z migranti: »Vsak od vas, dragi prijatelji, prinaša svojo življenjsko zgodbo, ki nam govori o tragedijah vojne, o konfliktih, ki so prepogosto povezani z mednarodno politiko. Predvsem pa vsak od vas nosi bogastvo človečnosti in versko dediščino, zaklade, ki jih je treba sprejeti, ne pa se jih bati.«[18] V poslanici za svetovni dan miru 2018 pa je Frančišek omenil retoriko grožnje oziroma ogrožanja. »V mnogih ciljnih državah se je razširila retorika, ki poudarja tveganja za nacionalno varnost ali visoke stroške sprejemanja novih migrantov in tako ponižuje človeško dostojanstvo, ki pripada vsem kot Božjim sinovom in hčeram.«[19] Seveda je res, da so dejanja nekaterih migrantov in beguncev sporna in včasih celo nezakonita, vendar to ne bi smelo biti odločilno pri oblikovanju medijskih sporočil, ki posplošujejo in projicirajo na celotno skupnost migrantov.

Spreminjanje zgodbe

Spreminjanje pripovedi o migrantih in beguncih postaja pereč izziv za javne, zasebne in katoliške medije. Tudi mediji, povezani s salezijansko družino, imajo veliko vlogo, saj so razširjeni praktično po vsem svetu. Nekateri izmed njih imajo majhne uporabniške račune na družbenih omrežjih ali lokalne časopise, drugi imajo večmilijonski doseg na televizijskih postajah. Kot rečeno, lahko vsak medij prispeva k spreminjanju pripovedi o tem perečem vprašanju in hkrati daje glas tistim, ki ga potrebujejo. »To pomeni, da je treba ljudem zagotoviti varen prostor za pripovedovanje njihovih zgodb (…). To je treba storiti tudi z uporabo družbenih in množičnih medijev.«[20]

Predsodki na vseh področjih življenja vodijo v kulturo zavračanja. V primeru migracij vodi v sumničavost, sovražnost, užaljenost, strah, zgražanje, kritiziranje, socialno zaprtost, strah pred povečanim kriminalom in varnostnimi tveganji ter izgubo identitete in kulture. »Mediji imajo v zvezi s tem zelo odgovorno vlogo: pravzaprav je njihova naloga, da razbijajo stereotipe in ponujajo korektne informacije pri poročanju o napakah peščice, da obsodijo napake, a tudi pišejo o poštenosti, pravičnosti in dobroti večine. […] Komunikacijski mediji so sami po sebi pozvani, da se zavzamejo za to spremembo stališč’ in spodbujajo to spremembo v ravnanju z migranti in begunci.«[21]

Priročnik o integraciji za oblikovalce politik in strokovne delavce je leta 2010 že obravnaval temo medijev in njihovo integracijo v kontekstu migracij. Približno 600 strokovnjakov je razvilo zamisli o poštenem in iskrenem komuniciranju o položaju migrantov in beguncev ter vplivanju na odnos javnosti.[22] Papeški svet za pastoralo preseljencev in potujočih pa poudarja, da morajo imeti mediji za pravilno poročanje o migracijskih dogodkih dostop do beguncev in zlasti do taborišč, kjer so nastanjeni.[23]

Media Coverage on Migration: Promoting a Balanced Reporting  vsebuje naslednje predloge za poročanje o migrantih v medijih; izogibati se je treba stereotipnim in negativnim besedam, ki se nanašajo na etnično pripadnost; mediji v najbolj gledanem času ne bi smeli poročati le o prehodih meje in brodolomih, temveč tudi o stanovanjskih, verskih ali delovnih vprašanjih migrantov; poročanje bi moralo vključevati različne vire in predvsem migrante same; zaposlitev novinarjev migrantov bi morala biti prednostna naloga z ustreznimi programi pripravništev.[24] Poročilo Caritas Italiana in Fondazione Migrantes iz leta 2022 poudarja, da je treba v italijanskih medijih spremeniti narativ, da bi presegli neugodne novinarske razmere, ki migracije pogosto predstavljajo kot izključno krizni pojav.[25] Dokument Gradimo prihodnost z migranti in begunci prav tako vsebuje tudi jasne predloge, ki govorijo o pripravi družbe z uporabo medijev za dejavnosti obveščanja in izobraževanja.[26]

Migranti in begunci s seboj prinašajo ogromen človeški in kulturni potencial ter številna znanja, ki lahko obogatijo lokalno skupnost. Cerkev je poklicana, da te ljudi skrbno povabi k sodelovanju na različnih področjih. Strokovno znanje migrantov in beguncev je bilo v preteklosti pogosto ključno za pozitivno družbeno in gospodarsko preobrazbo. Tudi danes bi bilo treba njihovo navdušenje in spretnosti veliko bolj ceniti.[27] Prisotnost migrantov in beguncev ter odnosi in zavzetost za sodelovanje, ki jih ustvarjajo, predstavljajo tudi velik izziv za kulturni in duhovni razvoj družbe. V okviru vključevanja novih priseljencev je izjemno pomembno ceniti digitalne spretnosti migrantov. Dokument Gradimo prihodnost z migranti in begunci priporoča »spodbujanje digitalnih spretnosti migrantov in beguncev ter uporabe digitalnih orodij v vsakdanjem in družbenem življenju, da bi pospešili njihovo vključevanje v družbo gostiteljico in hkrati preprečili socialno-ekonomske neenakosti«.[28]

Komunikacijska strategija

 V priročniku, ki ga je objavila Evropska komisija, so navedeni primeri strategij za zagotavljanje učinkovitega sporočanja v zvezi s položajem migrantov in beguncev. Med drugim govori o usposabljanju specializiranih tiskovnih predstavnikov, uporabi lokalnega tiska, vzdrževanju pozitivnih odnosov z novinarji, spremljanju medijskih informacij in izobraževanju javnosti. Isti dokument opozarja na razvoj medkulturnih kompetenc medijskih organizacij in novinarjev za učinkovito delo v določenem okolju. Predvsem govori o dobrem poznavanju družbe, spretnostih in izkušnjah za vključevanje veščin medkulturnega komuniciranja ter odprtem in radovednem odnosu. Spretnosti je treba razvijati že na šolski ravni, ključni akterji ali ugledne osebnosti pa lahko novinarskim in medijskim izobraževalnim ustanovam pomagajo s tečaji o migracijah in kulturnih razlikah.[29]

Rimska listina – Kodeks ravnanja v zvezi s prosilci za azil in begunci pa opozarja na odgovornosti novinarjev pri uporabi medijske strategije o migrantih in beguncih. Spodbuja uporabo ustrezne terminologije, nadzor nad informacijami, zaščito tistih, ki se odločijo govoriti z novinarji, ter sodelovanje s strokovnjaki in organizacijami, specializiranimi za ta vprašanja.[30]

Tudi Cerkev je dala posebne usmeritve za medijsko strategijo. Smernice o medkulturni pastorali migrantov iz leta 2022 govorijo o izkrivljeni podobi migrantov, ki ovira dostojanstveno sprejemanje migrantov. Poudarjajo, da je Katoliška cerkev poklicana pomagati lokalnim skupnostim, da resnično razumejo pojav migracij z naslednjimi konkretnimi ukrepi:

• »Vključite množične medije v širjenje dobrih praks dobrodošlice in gostoljubnosti ter zgodb migrantov in beguncev, ki uspešno prispevajo k celostnemu človeškemu razvoju gostiteljskih skupnosti.
• Mediji družbenega obveščanja imajo na tem področju zelo odgovorno vlogo: njihova naloga je, da razkrivajo stereotipe in ponujajo pravilne informacije, pri čemer lahko obsodijo napake nekaterih, vendar tudi opišejo poštenost, pravičnost in veličino duha večine. […] Tudi mediji so poklicani, da se vključijo v to spreminjanje odnosa in spodbujajo to spremembo vedenja do migrantov in
• Uporabljajte pozitiven jezik, ko javno govorite o migrantih in beguncih, ter razširjajte trdne, na raziskavah temelječe argumente proti njihovemu napačnemu predstavljanju.
• V zvezi s tem imajo mediji pomembno vlogo pri oblikovanju javnega mnenja in odgovornost za uporabo pravilne terminologije v zvezi z begunci, prosilci za azil in drugimi oblikami migracij […].
• V pristni raznolikosti kulturnega in verskega izražanja v lokalnih katoliških skupnostih vidijo priložnost za učenje iz različnih tradicij in spodbujanje medkulturnega spoštovanja z ustvarjalno komunikacijo.«[31]

Oblikovanje ustrezne medijske strategije na lokalni in svetovni ravni postaja pereč izziv za vse, ki se ukvarjajo s salezijanskimi mediji po vsem svetu. Če procese, povezane z migranti in begunci, razumemo kot znamenja časa, lahko mediji salezijanske družine dejansko postanejo znamenja časa v javnem diskurzu. Potencial komunikacijskih prizadevanj salezijanske družine pogosto presega potencial drugih organizacij, tudi tistih z mednarodnim dosegom. Ustrezno pripravljene smernice dajejo upanje, da bomo delovali v skladu z družbenim naukom Cerkve, katerega cilj je v središče postaviti človekovo dostojanstvo in blaginjo. Tisti, ki neposredno sodelujejo pri oblikovanju medijskih sporočil in strategij, pa lahko, če so ustrezno usposobljeni, pomembno prispevajo k razumevanju procesov in oblikovanju prihodnosti, povezane z migranti in begunci.

Zaključek

Gradnja prihodnosti z migranti in begunci je proces oblikovanja sedanjosti. Pojavi, ki se že leta dogajajo v svetu, pomembno vplivajo na gospodarske in politične procese ter s Cerkvijo povezane prostore. Pojavljajo se nova področja razumevanja in odnosov ter nove ravni komuniciranja v medijih. Dejstva kažejo, da je Cerkev zelo občutljiva na vprašanje migrantov in beguncev ter na vse dogodke, povezane s tem pojavom. Eden od Frančiškovih konkretnih predlogov je združiti prizadevanja v Cerkvi, zlasti redovnih skupnosti, da bi ustvarili vse bolj sinodalno Cerkev, odprto za znamenja časa in delovanje Svetega Duha.[32]

Papež Frančišek nas v apostolski spodbudi Evangelii Gaudium spodbuja, naj bomo odprti za nove možnosti v dobi neverjetnega razvoja komunikacijskih orodij. »Na ta način se največje možnosti komunikacije lahko izkažejo za največje možnosti srečanja in solidarnosti med vsemi. Če bi mogli slediti tej poti, bi bilo to nekaj zelo dobrega, zelo zdravilnega, zelo osvobajajočega, velik izvir upanja! Blagodejno je, če gremo iz sebe, da bi se združili z drugimi. Zapiranje vase pomeni, da okusimo grenek strup brezizhodnosti. Zaradi vsake naše sebične izbire, ki jo storimo, bo človeštvo prikrajšano.«[33]

Graditi prihodnost medijev, vključno s salezijanskimi mediji, z migranti in begunci v Cerkvi pomeni ustvariti prostor, kjer bodo lahko dostopali do informacij, ki jih potrebujejo za vključevanje v novo okolje. Mediji lahko vedno bolj postajajo platforma za samoizražanje ter za oblikovanje pozitivne podobe migrantov in beguncev, ki se upira stereotipom, diskriminaciji in kršitvam človekovih pravic. Nenazadnje lahko prispevajo k vse bolj razširjeni kulturni izmenjavi in k evangelizacijskemu predlogu Cerkve.

Po vsej verjetnosti lahko rečemo, da je treba globalne migracijske pojave brati v kontekstu vere kot tako imenovana znamenja časa, ki pomagajo najti področja razumevanja med Cerkvijo in lokalnimi skupnostmi. Gledano ne le s sociološke perspektive, temveč tudi z vidika vere, začenjajo preoblikovati cerkveno skupnost. V procesih branja znamenj časa so mediji primerno orodje za začetek in nadaljevanje medkulturnih izmenjav in drugih obsežnih procesov. Salezijanska družina ima s svojim velikim potencialom za oblikovanje javnega mnenja pred seboj izjemno nalogo, ki jo v mnogih delih sveta že uspešno izvaja v obliki konkretnih ukrepov in oblikovanja javnega mnenja, ki sledi družbenemu nauku Cerkve.

[1] Visita a Lampedusa, Omelia del santo padre francesco, Campo sportivo “Arena” in Località Salina, 8 luglio 2013, https://www.vatican.va/content/francesco/it/homilies/2013/documents/papa-francesco_20130708_omelia-lampedusa.html. 

[2] Pontificio Consiglio della Pastorale Per i Migranti e gli Itineranti, Accogliere Cristo nei rifugiati e nelle persone forzatamente sradicate, Orientamenti pastorali, Vaticano 2013, https://www.vatican.va/roman_curia/pontifical_councils/corunum/corunum_it/pubblicazioni/Rifugiati-2013-ITA.pdf, 16. 

[3] Vaticannews, Abp Panzetta: Patrząc na morze, musimy bić się w piersi, https://www.vaticannews.va/pl/swiat/news/2023-03/abp-panzetta-patrzac-na-morze-musimy-bic-sie-w-piersi.html. 

[4] Costruire il futuro con i migranti e i rifugiati, Il Dicastero per il Servizio dello Sviluppo Umano Integrale, 27 ottobre 2022, https://migrants-refugees.va/it/risorse/documenti/.

[5] Messaggio del Santo Padre Francesco per la 108ª Giornata Mondiale del Migrante e del Rifugiato, 25 settembre 2022, https://www.vatican.va/content/francesco/it/messages/migration/documents/20220509- world-migrants-day-2022.html.

[6] Convenzione sullo statuto dei rifugiati redatta a Ginevra nel 1951, https://www.unhcr.org/it/wp- content/uploads/sites/97/2016/01/Convenzione_Ginevra_1951.pdf.

[7] Norwegian Refugee Council, Roald Høvring, 10 things you should know about migration and refugees, 2022, https://www.nrc.no/news/2018/may/10-things-you-should-know-about-migration-and-refugees/.

[8] UNHCR, Uchodźca czy migrant? Tłumaczymy różnice i wyjaśniamy ich sens, https://www.unhcr.org/pl/365- plwiadomosci2016uchodzca-czy-migrant-tlumaczymy-roznice-i-wyjasniamy-ich-sens-html.html.

[9] Global Trends to 2030: The Future of Migration and Integration, European Political Strategy Centre (EPSC), 2018. 

[10] Rzeczpospolita, Wojna domowa gorsza od kataklizmu. Syryjski reżim stara się zadbać przede wszystkim o swoich, https://www.rp.pl/kleski-zywiolowe/art37934751-wojna-domowa-gorsza-od-kataklizmu-syryjski-rezim-stara-sie-zadbac-przede-wszystkim-o-swoich.

[11] Michał Mraczek, Troska o migrantów w dokumentach Kościoła i w kontekście aktualnej sytuacji migracyjnej w Polsce związanej z konfliktem zbrojnym na Ukrainie, Społeczeństwo, Studia, prace badawcze i dokumenty z zakresu nauki społecznej Kościoła, Rok XXXII 2022 št. 2 (158), str. 63-64.  

[12] Greg Erlandson & Gretchen R. Crowe (2016) Church communication highlights 2015, Church, Communication and Culture, 1:1, 7-25, DOI: 10.1080/23753234.2016.1181309, s. 11; Paulina Guzik (2018) Communicating migration – Pope Francis’ strategy of reframing refugee issues, Church, Communication and Culture, 3:2, 106-135, DOI: 10.1080/23753234.2018.1478230, p. 111.  

[13] Esortazione Apostolica Evangelii Gaudium, Francesco, Vaticano 2013, https://www.vatican.va/content/francesco/it/apost_exhortations/documents/papa-francesco_esortazione-ap_20131124_evangelii-gaudium.html, 210.

[14] Patricia Moy, David Tewksbury, Eike Mark Rinke, Agenda-Setting, Priming, and Framing, 2016, https://doi.org/10.1002/9781118766804.wbiect266.

[15] Pontificio Consiglio della Pastorale Per i Migranti e gli Itineranti…, 42.

[16] I mass media di fronte a migrazioni e minoranze. Strategie e linee guida, RespectWords, 2017, https://www.respectwords.org/wp-content/uploads/2017/11/I-mass-media-di-fronte-a-Migrazione-e-Minoranze.pdf.  

[17] Saluto di Carol, rifugiata siriana a Papa Francesco, Incontro con Papa Francesco, Roma 10 settembre 2013, https://www.jsn.it/wp-content/uploads/2013/09/Discorso_Carol.pdf.

[18] Visita al “Centro Astalli” di Roma per il servizio ai rifugiati, Discorso del Santo Padre Francesco, 10 settembre 2013, https://www.vatican.va/content/francesco/it/speeches/2013/september/documents/papa-francesco_20130910_centro-astalli.html.

[19] Messaggio del Santo Padre Francesco per la celebrazione della LI Giornata mondiale della pace, 1° gennaio 2018, Migranti e rifugiati: uomini e donne in cerca di pace, https://www.vatican.va/content/francesco/it/messages/peace/documents/papa-francesco_20171113_messaggio-51giornatamondiale-pace2018.pdf.

[20] Costruire il futuro con i migranti e i rifugiati…  

[21] Messaggio del Santo Padre Francesco per la 100ª Giornata Mondiale del Migrante e del Rifugiato 2014, https://www.vatican.va/content/francesco/it/messages/migration/documents/papa-francesco_20130805_world-migrants-day.html.

[22] Komisja Europejska, Podręcznik integracji dla osób odpowiedzialnych za kształtowanie i wdrażanie polityki – Wydanie trzecie, Urząd Publikacji Unii Europejskiej, Luksemburg, 2010, https://ec.europa.eu/migrant-integration/sites/default/files/2010-04/docl_12892_53982377.pdf, p. 26-27.

[23] Pontificio Consiglio della Pastorale Per i Migranti e gli Itineranti…, 62.

[24] Triandafyllidou, A. (2017) ‘Media Coverage on Migration: Promoting a Balanced Reporting’, in McAuliffe, M. and M. Klein Solomon (Conveners) (2017) Ideas to Inform International Cooperation on Safe, Orderly and Regular Migration, IOM: Geneva.

[25] Caritas e migrantes, XXXI Rapporto Immigrazione 2022, Caritas Italiana e Fondazione Migrantes, https://www.migrantes.it/wp-content/uploads/sites/50/2022/10/Sintesi-XXXI-Rapporto-Immigrazione-2022.pdf.

[26] Costruire il futuro con i migranti e i rifugiati… 

[27] Messaggio del Santo Padre Francesco per la 108Ş Giornata Mondiale del Migrante e del Rifugiato… 

[28] Costruire il futuro con i migranti e i rifugiati… 

[29] Komisja Europejska, Podręcznik integracji…, p. 32-35.

[30] La Carta di Roma — Protocollo deontologico concernente richiedenti asilo, rifugiati, vittime della tratta e migranti, https://www.cartadiroma.org/cosa-e-la-carta-di-roma/codice-deontologico/; Notizie ai margini, IX rapporto Carta di Roma 2021, Associazione Carta di Roma, https://www.cartadiroma.org/wp-content/uploads/2021/12/Notizie-ai-margini.pdf; Notizie dal fronte, X rapporto Carta di Roma 2022, Associazione Carta di Roma, https://www.osservatorio.it/wp-content/uploads/2022/12/Notizie_dal_Fronte_XRapporto-CdR.pdf.

[31] Orientamenti sulla Pastorale Migratoria Interculturale, Sezione Migranti e Rifugiati del Dicastero per il Servizio dello Sviluppo Umano Integrale, 24.03.2022, https://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2022/03/24/0209/00443.html.

[32] Costruire il futuro con i migranti e i rifugiati…  

[33] Esortazione Apostolica Evangelii Gaudium…, 87.

Vir: InfoANS, prevod in priredba: bans

Bibliografija

Norwegian Refugee Council, Roald Høvring, 10 things you should know about migration and refugees, 2022, https://www.nrc.no/news/2018/may/10-things-you-should-know-about- migration-and-refugees/.

Costruire il futuro con i migranti e i rifugiati, Il Dicastero per il Servizio dello Sviluppo Umano Integrale, 27 ottobre 2022, https://migrants-refugees.va/it/risorse/documenti/.

Orędzie Ojca Świętego na 108. Światowy dzień migranta i uchodźcy, 25 września 2022, https://www.vatican.va/content/francesco/pl/messages/migration/documents/20220509- world-migrants-day-2022.html.

Orędzie Ojca Świętego na 100. Światowy dzień migranta i uchodźcy 2014, https://www.vatican.va/content/francesco/pl/messages/migration/documents/papa- francesco_20130805_world-migrants-day.html.

Greg Erlandson & Gretchen R. Crowe (2016) Church communication highlights 2015, Church, Communication and Culture, 1:1, 7-25, DOI: 10.1080/23753234.2016.1181309.

Paulina Guzik (2018) Communicating migration – Pope Francis’ strategy of reframing refugee issues, Church, Communication and Culture, 3:2, 106-135, DOI: 10.1080/23753234.2018.1478230.

Michał Mraczek, Troska o migrantów w dokumentach Kościoła i w kontekście aktualnej sytuacji migracyjnej w Polsce związanej z konfliktem zbrojnym na Ukrainie, Społeczeństwo, Studia, prace badawcze i dokumenty z zakresu nauki społecznej Kościoła, Rok XXXII 2022 nr 2 (158), p. 59-69.

Orientamenti sulla Pastorale Migratoria Interculturale, Sezione Migranti e Rifugiati del Dicastero per il Servizio dello Sviluppo Umano Integrale, 24.03.2022, https://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2022/03/24/0209/0044 3.html.

Komisja Europejska, Podręcznik integracji dla osób odpowiedzialnych za kształtowanie i wdrażanie polityki – Wydanie trzecie, Urząd Publikacji Unii Europejskiej, Luksemburg, 2010, https://ec.europa.eu/migrant-integration/sites/default/files/2010- 04/docl_12892_53982377.pdf.

Adhortacja Apostolska Evangelii Gaudium, Franciszek, Watykan 2013, https://www.vatican.va/content/francesco/pl/apost_exhortations/documents/papa- francesco_esortazione-ap_20131124_evangelii-gaudium.html.

Visita a Lampedusa, Omelia del santo padre francesco, Campo sportivo »Arena« in Località Salina, 8 luglio 2013, https://www.vatican.va/content/francesco/it/homilies/2013/documents/papa- francesco_20130708_omelia-lampedusa.html.

Global Trends to 2030: The Future of Migration and Integration, European Political Strategy Centre (EPSC), 2018.

Orędzie Ojca Świętego Franciszka Na 51. Światowy dzień pokoju, 1 stycznia 2018 roku, Migranci i uchodźcy: mężczyźni i kobiety w poszukiwaniu pokoju, https://www.vatican.va/content/francesco/pl/messages/peace/documents/papa- francesco_20171113_messaggio-51giornatamondiale-pace2018.html.

Papieska Rada ds. Duszpasterstwa Migrantów i Podrózujac̨ ych, Przyjęcie Chrystusa w Uchodzć ach i Przymusowo Przesiedlonych, Wytyczne Duszpasterskie, Watykan 2013, https://www.vatican.va/roman_curia/pontifical_councils/corunum/corunum_it/pubblicazio ni/Rifugiati-2013-POL.pdf.

Caritas e migrantes, XXXI Rapporto Immigrazione 2022, Caritas Italiana e Fondazione Migrantes, https://www.migrantes.it/wp-content/uploads/sites/50/2022/10/Sintesi-XXXI- Rapporto-Immigrazione-2022.pdf.

Konwencja dotyczac̨ a statusu uchodzć ów sporządzona w Genewie w 1951 r., https://amnesty.org.pl/wp- content/uploads/2016/04/Konwencja_Dotyczaca_Uchodzcow.pdf.

Rzeczpospolita, Wojna domowa gorsza od kataklizmu. Syryjski reżim stara się zadbać przede wszystkim o swoich, https://www.rp.pl/kleski-zywiolowe/art37934751-wojna-domowa- gorsza-od-kataklizmu-syryjski-rezim-stara-sie-zadbac-przede-wszystkim-o-swoich.

Patricia Moy, David Tewksbury, Eike Mark Rinke, Agenda-Setting, Priming, and Framing, 2016, https://doi.org/10.1002/9781118766804.wbiect266.

La Carta di Roma — Protocollo deontologico concernente richiedenti asilo, rifugiati, vittime della tratta e migranti, https://www.cartadiroma.org/cosa-e-la-carta-di-roma/codice- deontologico/.

I mass media di fronte a migrazioni e minoranze. Strategie e linee guida, RespectWords, 2017, https://www.respectwords.org/wp-content/uploads/2017/11/I-mass-media-di- fronte-a-Migrazione-e-Minoranze.pdf.

Triandafyllidou, A. (2017) ‘Media Co’erage on’Migration: Promoting a Balanced Reporting’, in McA’liffe, M’ and M. Klein Solomon (Conveners) (2017) Ideas to Inform International Cooperation on Safe, Orderly and Regular Migration, IOM: Geneva.

Visita al »Centro Astalli« di Roma per il servizio ai rifugiati, Discorso del Santo Padre Francesco, 10 settembre 2013, https://www.vatican.va/content/francesco/it/speeches/2013/september/documents/papa- francesco_20130910_centro-astalli.html.

Saluto di Carol, rifugiata siriana a Papa Francesco, Incontro con Papa Francesco, Roma 10 settembre 2013, https://www.jsn.it/wp-content/uploads/2013/09/Discorso_Carol.pdf.

UNHCR, Uchodźca czy migrant? Tłumaczymy różnice i wyjaśniamy ich sens, https://www.unhcr.org/pl/365-plwiadomosci2016uchodzca-czy-migrant-tlumaczymy- roznice-i-wyjasniamy-ich-sens-html.html.

Vaticannews, Abp Panzetta: Patrząc na morze, musimy bić się w piersi, https://www.vaticannews.va/pl/swiat/news/2023-03/abp-panzetta-patrzac-na-morze- musimy-bic-sie-w-piersi.html.

Giovanni Graziano Tassello, Church’s social teaching on migration. Issues and Challenges REMHU, Revista Interdisciplinar da Mobilidade Humana, vol. 18, núm. 35, juliodiciembre, 2010, p. 231-246.

Thomas Gammeltoft-Hansen, Nikolas F. Tan, The End of the Deterrence Paradigm? Future Directions for Global Refugee Policy, Journal on Migration and Human Security, Raoul Wallenberg Institute of Human Rights and Humanitarian Law, Volume 5 Number 1 (2017), p. 28-56.

Giacinto Davide Guagnano (2019) The principles of communication on refugees in the context of post-truth, Church, Communication and Culture, 4:3, 323-350, DOI: 10.1080/23753234.2019.1664918.

Imago migrantis: migranti alle porte dell’Europa nell’era dei media. A cura di di Valentina Tudisca, Andrea Pelliccia, Adriana Valente (2019). Roma: CNR-IRPPS e-Publishing. DOI: 10.14600/978-88-98822-13-3.

Orędzie Ojca Świętego na 104. Światowy dzień migranta i uchodźcy, 14 stycznia 2018, https://www.vatican.va/content/francesco/pl/messages/migration/documents/papa- francesco_20170815_world-migrants-day-2018.html.

Messaggio del Santo Padre Francesco per la 104ª Giornata Mondiale del Migrante e del Rifugiato, 14 gennaio 2018, https://www.vatican.va/content/francesco/it/messages/migration/documents/papa- francesco_20170815_world-migrants-day-2018.html.

Erga migrantes caritas Christi (La carità di Cristo verso i migranti), Pontificio Consiglio Della Pastorale per i Migranti e gli Itineranti, Istruzione, Vaticano 2004, https://www.vatican.va/roman_curia/pontifical_councils/migrants/documents/rc_pc_migra nts_doc_20040514_erga-migrantes-caritas-christi_it.html.

Gaudium et spes. Costituzione pastorale del Concilio Vaticano II sulla Chiesa nel mondo contemporaneo, Vaticano 1965, https://www.vatican.va/archive/hist_councils/ii_vatican_council/documents/vat- ii_const_19651207_gaudium-et-spes_it.html.

Konstytucja apostolska Exsul familia, O duchowej opiece nad emigrantami, Pius XII, http://migracja.episkopat.pl/wp-content/uploads/2017/01/exsulfamilia.pdf.

Decreto sulla missione pastorale dei vescovi nella Chiesa Christus dominus, Vaticano 1965, https://www.vatican.va/archive/hist_councils/ii_vatican_council/documents/vat- ii_decree_19651028_christus-dominus_it.html.

Lettera apostolica in forma di motu proprio, Pastoralis migratorum cura, Paolo VI, Vaticano 1969, https://www.vatican.va/content/paul-vi/it/motu_proprio/documents/hf_p-vi_motu- proprio_19690815_pastoralis-migratorum-cura.html.

De Pastorali Migratorum Cura, Instruction On the pastoral care of people who migrate, Vatican 1969, https://www.acmro.catholic.org.au/about/church-documents-on- migration/the-teaching-of-the-universal-church/other-vatican-documents/409-instruction- de-pastorali-migratorum-cura/file.

Lettera Apostolica in forma di motu proprio Apostolicae caritatis, Paoli VI, Vaticano 1970, https://www.vatican.va/content/paul-vi/it/motu_proprio/documents/hf_p-vi_motu- proprio_19700319_apostolicae-caritatis.html.

Notizie ai margini, IX rapporto Carta di Roma 2021, Associazione Carta di Roma, https://www.cartadiroma.org/wp-content/uploads/2021/12/Notizie-ai-margini.pdf.

Notizie dal fronte, X rapporto Carta di Roma 2022, Associazione Carta di Roma, https://www.osservatorio.it/wp-content/uploads/2022/12/Notizie_dal_Fronte_XRapporto- CdR.pdf.

Micheal Schopf, Amaya Valcárcel Silvela, Papa Francesco, dieci anni di viaggio con migranti e rifugiati, La Civiltà Cattolica, Quaderno 4145, Anno 2023, Volume I, 4 Marzo 2023, p. 470–483.