POLETNI DELOVNI ČAS KNJIGVARNE (od 1.7.-19.8): PON-PET: od 8:00 do 17:00, SOB: 8:00 do 12:00

IZOBRAŽEVANJE V DIGITALNI DOBI

OBLIKOVANJE JUTRIŠNJEGA DNE

V digitalni dobi mnogi mislijo, da komuniciranje pomeni možnost dostopa do družbenih omrežij, sledenje profilu, »všečkanje« objav, ki pritegnejo pozornost, deljenje dnevnih memov ali pošiljanje »serijo sporočil« v aplikaciji WhatsApp… Po drugi strani pa veliko ljudi misli, da »komuniciranje« pomeni ustvarjanje digitalnih vsebin, njihovo objavo na družbenem omrežju in pridobivanje številnih »všečkov«, ne da bi se zavedali, da so se ujeli v past pojava, imenovanega »zmagoslavje selfijev«, v katerem ljudje namesto vzpostavljanja prave komunikacije krepijo željo po prepoznavnosti.

Nekateri ljudje so postali tako odvisni od digitalnih medijev, da so razvili vedenje, ki označuje nenormalne situacije, nekatere patološke primere, kot je zasvojenost, ker se niso pravilno uporabljali digitalne medije in ne razumeli koncept komuniciranja.

Pričujoči zapis nima namena odvrniti kogar koli od želje in spodbude, da bi razvil določene komunikacijske predloge, še manj pa digitalne predloge. Nasprotno, predlagati želimo nekaj elementov, ki nam bodo pomagali izboljšati naš odnos do medijev, zlasti digitalnih, in da bomo kot vzgojitelji  in pastirji znali voditi generacije, ki tvegajo, da bodo izgubile pravi pomen komuniciranja.

1. Komuniciranje je izmenjava: Ko mislimo, da je komuniciranje le prenos sporočila, se izneverimo najbolj bistvenemu konceptu komuniciranja: interakciji med ljudmi, ki ustvarja izmenjavo sporočil s pomenom. Resnično komuniciranje se pojavi, ko poteka proces vzajemnosti in interakcije med udeleženci. V tem smislu ne gre le za pošiljanje sporočila, temveč za sposobnost sprejemanja in razlage odziva na dano sporočilo.

2. Komuniciranje je poslušanje: Ne smemo pozabiti na tri funkcije komuniciranja: poslušati sebe, poslušati druge in biti slišan s strani drugih. V teh treh funkcijah najdemo proces razmišljanja in sposobnost empatije, ki sta ključna za to, da lahko vplivamo na življenja drugih. Današnje generacije ne znajo poslušati in biti slišane, zato smo povabljeni, da postanemo vzorniki poslušanja.

3. Ne moremo ne komunicirati: Vsako dejanje, ki ga opravimo, je komunikacija. Naše besede, geste, pisma, videoposnetki, objave na omrežjih – vse sporoča. Vendar to ne pomeni, da je vse, kar objavimo, tisto, kar v resnici želimo sporočiti. Pogosto pozabljamo, da je v digitalni dobi vse, kar je objavljeno na spletu, javno, zato je dovzetno za presojo in si ga je mogoče razlagati ravno obratno, kot bi si želeli. Zato mora biti naša komunikacija dobro oblikovana in ciljno usmerjena.

4. Komunicirati pomeni izobraževati: Starši, učitelji, animatorji itd. so prenašalci znanja, ki ga pridobijo iz lastnih izkušenj. Ko posredujemo kakršno koli informacijo ali sporočilo, moramo paziti, da ne naredimo nobene napake. Lažne novice so dandanes zelo pogoste. Izogniti se moramo tveganju, da bi nas prepoznali kot enega izmed množice. Z učinkovitim komuniciranjem bomo pridobili zaupanje in verodostojnost prejemnikov.

Komuniciranje pomeni ustvarjanje vezi: Današnji trend upravljanja družbenih medijev kaže na ustvarjanje digitalnih skupnosti, ki jih tvorijo skupine ljudi, ki imajo skupne interese ali ohranjajo stike prek digitalnih medijev. Delo vzgojitelja in pastirja nas vabi, da vstopimo v digitalno okolje in ustvarimo skupnosti, ki nas ne bo zapustila, ki bodo v korist drugim: premagale osamljenost.  Z uresničevanjem tega cilja se počutimo bolj usklajene, da si delimo izkušnje in ustvarjamo vezi, ki nam omogočajo, da se med seboj počutimo kot bratje in sestre.

Naše življenje in trenutne razmere nas vsak dan silijo, da poglobimo svoja dejanja. Vedno poiščimo načine, kako svoje izkušnje uresničiti v praksi, in bodimo vedno vzgojitelji-komunikatorji.

Vaš komentar

Za objavo komentarja se morate prijaviti.