Gospod bo predal ljudstvo v oblast drugih do časa, ko bo porodnica rodila
Zgodovina nekega naroda, župnijske skupnosti, vsake družine in slehernega posameznika ne teče naravnost proti zastavljenemu cilju, ampak ima številne odmike in stranpoti. Tako je bilo s starozaveznimi Izraelci in enako je z novozaveznim ljudstvom. V začetku marsikaj obljubimo, a se hitro oklenemo različnih bogov, ki naj bi nam zagotavljali varnost in gotovost. Pomembne sem jaz, vsaka moja želja se mora uresničiti tukaj in sedaj, nihče me ne sme ovirati na moji poti! Tako razmišljajo številni posamezniki, a pri tem pozabljajo, da je vsakdo, ki se zanaša na varnost in gotovost, vedno utesnjen. To najbolj občutimo v prvi polovici svojega življenja, ko je vse osredotočeno na nadzor. Hočemo se obvarovati pred vzponi in padci, zato načrtujemo, garamo, gradimo, se borimo za kariero in status. Prepričani smo, da smo mi gospodarji nad svojim življenjem. In vendar nam različna medijska sporočila ne govorijo o kakšnem miru in sreči, ampak vedno več o teroristih, priseljencih, migrantih, posledicah korona virusa, globalnem segrevanju, kriminalu, starčkih, ki so siti življenja in bi radi uzakonili evtanazijo. Prav čas korona virusa je potegnil jasno ločnico med tistimi, ki se oklepajo lažnih bogov in pravimi verniki.
Prisotnost v cerkvi še ni nobeno zagotovilo, da se oklepaš pravega Boga. Ko si mlad imaš morda še moč, da greš naprej in svoje dvome ignoriraš, v zrelih letih pa nimaš več toliko moči in si se prisiljen vedno znova soočiti z vprašanji o smislu vsega, kar delaš in kar živiš. Tudi vera, Cerkev in Bog so lahko vzrok različnih razočaranj, zato se ni mogoče pretvarjati, da je vse, kar smo si priborili in prislužili s trdim delom in dobrimi zvezami, razlog za zadovoljstvo in mirno življenje.
Prerok Mihej, ki smo ga poslušali v prvem berilu, se je zavedal, da je ta občutek varnosti varljiv in zato je napovedoval popolno uničenje svetega mesta. V tej napovedi je treba videti klic k spreobrnjenju, kajti takoj za uničenjem se že odpira prostrano obzorje upanja in miru. Prerok se zaveda, da je treba uskladiti dve stvari: Bog prihaja, da ponovno vzpostavi svoje kraljestvo – narod se bo vrnil iz suženjstva in tempelj bo ponovno zgrajen – hkrati pa je to treba povezati z odrešenikom, ki ga čakajo že nekaj stoletij. Samo tako lahko razumemo napoved preroka Miheja, ko pravi: »Zato bo Gospod predal ljudstvo v oblast drugih do časa, ko bo porodnica rodila; nato se bo ostanek njegovih bratov vrnil k Izraelovim sinovom. Trdno bo stal in pasel čredo z Gospodovo močjo.«
Ko je narod v najhujši stiski in je položaj videti brezupen, se Bog sam zavzame in zbere razkropljene ovce; postavi se na čelo črede, da bi jo vodil domov v Jeruzalem in bodo spet postali mogočen narod. To se bo zgodilo, ko porodnica porodi, ko bo Marija rodila odrešenika, ki bo izšel iz Davidovega rodu in bo rojen v Betlehemu, kakor njegov slavni prednik. Ker bo novi David svojo oblast izvrševal v Gospodovem imenu, bo postal vir miru za ves svet. Na to se zanašamo v adventni pripravi na letošnji božič: odrešenik je tukaj. Ni treba čakati na koga drugega.
Branko Balažic SDB Adventni čas Leto C Nedeljska meditacija