Šmarnice 2012 - dnevi

natisni
PDF

31. Marija

Za nami je razburljivo potovanje. Iskali in našli smo Božje kraljestvo. A najbolj nora pustolovščina se šele začenja. Kot Jezusovi sodelavci se vračamo v naš čas in prostor, da bi tu širili Božje kraljestvo.
Strah nas je, če bomo kos tej nalogi. Ali bomo znali ljudi navdušiti? Marija nam pravi, da jih moramo nagovarjati s svojim življenjem in zgledom. Vprašamo jo:
»Kako naj torej živimo, da se bo po nas širila ljubezen in pravičnost, resnica in mir?«
Marija nam pravi: »Vaša duša naj poveličuje Gospoda. Pred Bogom ostanite majhni. Odpovejte se lastni pomembnosti. Priznajte svojo nemoč in svojo grešnost.
Ozrl se bo na vas in vas blagoslovil. Njegovi načrti bodo presegli vaša pričakovanja. Po vas bo storil velika dela.
Zaupajte, da vas ljubi in je neskončno usmiljen. Vsi njegovi načrti so za vaše dobro. Če boste vanj trdno zaupali, se ne boste ustrašili nobene odpovedi.
Odpovejte pa se najprej lastni ošabnosti in napuhu, da ne postanete kot farizeji in véliki duhovniki, ki se radi hvalijo z dobrimi deli, v resnici pa prezirajo bližnje in si domišljajo, da jih Bog ljubi bolj ko druge.
Odpovejte se tudi oblásti in moči. Spomnite se na Heroda in Pilata – Božje kraljestvo je šlo mimo njiju. Ubogi pa, ki ste jih srečali na svoji poti, so Jezusu radi sledili. V Božjem kraljestvu moč in oblast nič ne štejeta. Tam je največji tisti, ki služi drugim.
Odpovejte se svoji lastnini. Če bi bili navezani na bogastvo kakor Juda Iškarjot ali bogati mladenič, ne boste deležni neminljivih zakladov. Veliko denarja, lepa hiša, drag avtomobil, imenitne igrače … to vas ne bo osrečilo. Resnično bogati boste, ko boste z drugimi delili to, kar imate sami.
Predvsem pa se veselite. Bog vas ima neskončno rad. Njegovi načrti so čudoviti. Obljubil je odrešenje in poslal svojega Sina, da bi nam po njem izkazal svojo ljubezen. Sami ste videli, da vedno drži svojo obljubo. Nikoli vas ne bo pustil samih. In tudi jaz vas ne bom zapustila. Z vami bom na vsakem koraku. Prosila bom svojega Sina, naj vam da prave gorečnosti in vas utrjuje v veri.
Otroci moji, sedaj pa se le pogumno podajte na pot – in Božji blagoslov naj vas spremlja!«

Prim.: Lk 1,46-56

natisni
PDF

29. Starček Simeon in prerokinja Ana

PRIPOV.:    Dragi iskalci Božjega kraljestva, danes zjutraj nas je pretresla novica o praznem grobu. Žene in nekateri učenci so odšli k votlini in videli, da je kamen pri vhodu odvaljen. V njej so našli povoje in prt, trupla pa ni bilo. Kaj se dogaja?
Sedaj že vemo – naše srce se lahko umiri le ob Mariji. Hitimo v dvorano zadnje večerje, kamor se je zatekla skupaj z apostoli. Kmalu jo najdemo. Zasujemo jo z vprašanji:
ISKALCI:    »Marija, kaj naj pomenijo te novice? Je kdo ukradel Jezusovo telo? Zakaj bi to storil? Kaj pa govorice o tem, da naj bi Jezus živel? Slišali smo, da so ga nekateri srečali in celo govorili z njim. Misliš, da gre za prevaro? Misliš, da se kdo šali z nami? Marija, kaj naj storimo? Kako naj vemo, kaj je res in kaj ni?«
PRIPOV.:    Marija nas ljubeče pogleda in reče:
MARIJA:    »Otroci moji, umirite se. Preveč vprašanj vam roji po glavi. Prevzetno bi bilo misliti, da lahko brez Božje milosti najdemo odgovore. Napočil je trenutek, ko se moramo še bolj oprijeti molitve. Ne smemo biti nestrpni, ko čakamo na Božji odgovor. Ne smemo se bati tišine. V molitvi in molku ohranimo zaupanje v Božje načrte.«
ISKALCI:    »Ampak, Marija, kako naj molimo, kako naj molčimo? Preveč smo vznemirjeni. Negotovost je težko breme. Mar ne bi bilo pametneje, da stečemo še sami pogledat. Morda bi morali iti na ulice in vprašati mimoidoče, če so kaj videli ali slišali. Poiskati moramo koga, ki nam bo znal odgovoriti!«
MARIJA:    »Bog je tisti, ki nam bo odgovoril!«
PRIPOV.:    resno reče Marija.
MARIJA:     »Vem, da je težko vztrajati v negotovosti, dobro vem. A ne pozabite, naša edina gotovost je zaupanje v Božje načrte. Skušajte torej moliti.«
PRIPOV.:    Res se nekoliko umirimo. V tišini molimo, da bi zmogli Bogu zaupati in se prepustiti njegovim načrtom. A misli nam švigajo nazaj k vprašanjem. Ne vzdržimo. Vprašamo Marijo:
ISKALCI:    »Kako dolgo še moramo moliti in biti tiho, da bo Bog odgovoril?«
PRIPOV.:    Marija se nasmehne in vzdihne:
MARIJA:    »Ah, otroci moji … Mislim, da je čas, da vam povem zgodbo o starčku Simeonu in prerokinji Ani. Meni je bila v dolgih letih negotovosti in tišine v veliko tolažbo.
Simeon in Ana sta že od svoje mladosti čakala na Odrešenika. Verjela sta Božji obljubi in upala, da se vsak čas izpolni. Leta so tekla. Ljudstvo je trpelo najrazličnejše stiske, a Bog je molčal. Nato so začeli vstajati lažni mesije, ki so povzročili še več gorja med ljudmi. Bog je še vedno molčal. Simeon in Ana pa sta bila potrpežljiva. Mnogo vprašanj jima je rojilo po glavi: Kdaj bo vendar prišel pravi Mesija? Po kakšnih znamenjih ga bo moč prepoznati? Kaj pa, če je že med nami? Kje naj ga iščemo?
Vedela sta, da so vsa ta vprašanja zanju pretežka. Le Bog ima odgovore nanje. Zato sta se zatekla v tempelj. Tam sta se postila in molila, da bi zmogla prepoznati Odrešenika, ko se približa.«
ISKALCI:    »In kako dolgo sta čakala na odgovor?«
PRIPOV.:    vprašamo. Marija nam odgovori:
MARIJA:    »Dolgo. Oba sta že osivela in se postarala. A njuna gorečnost ni zbledela. Ohranjala sta jo v molitvi in molku. Še vedno sta trdno zaupala v Božjo obljubo.
PRIPOV.:    Ne moremo verjeti, kar slišimo:
ISKALCI:    »Kaj? Vse svoje življenje sta čakala na odgovor?! Mi pa ne zdržimo niti pol ure v molitvi. Sedaj razumemo, zakaj si nam povedala njuno zgodbo.
Ampak, povej nam, Marija, jima je Bog sploh kdaj odgovoril?«
MARIJA:    »Nekega dne sta spet prišla v tempelj,«
PRIPOV.:    nadaljuje Marija.
MARIJA:     »Ravno takrat sva z Jožefom tja prinesla malega Jezusa, da bi ga postavila pred Gospoda, kakor narekuje Postava. Tisti hip ju je Bog napolnil s Svetim Duhom in oba sta spoznala, da je to malo dete Odrešenik in Mesija. Njuno zaupanje in vztrajnost v veri sta bila poplačana. Srečala sta obljubljenega in napovedanega Kralja ter na lastne oči doživela, kako je Bog uresničil svojo obljubo.«
PRIPOV.:    Marija neha pripovedovati in nas znova povabi k molitvi. Tokrat se ne upiramo. Skupaj z njo in učenci obrnemo misli k Bogu. Izročimo  mu vsa vprašanja in dvome. Prósimo ga, naj nam utrdi zaupanje v njegove načrte. Radi bi našli odgovore, a vseeno mólimo, naj se zgodi njegova, ne naša volja.

Dan se nagne proti večeru. Tedaj se zaklenjena vrata neslišno odprejo. V beli svetlobi se nam približa postava in reče: Mir z vami. Tedaj ga vsi prepoznamo. Med nami je živi Jezus!

MARIJIN KAŽIPOT
Bodi vztrajen v molitvi.

Prim.: Lk 2,22-38

natisni
PDF

30. Janez Krstnik

PRIPOV.:    Bog je vzel zares našo željo, da bi našli Božje kraljestvo. Njegovi načrti so presegli vsa naša pričakovanja. Ko smo že mislili, da je nad pravico, ljubeznijo in resnico zmagalo zlo, je pokazal, da je njegovo kraljestvo neuničljivo in nepremagljivo. Jezus, ki smo ga videli umreti na križu, je vstal in živi!
Naše veselje je neizmerno. Videli smo vstalega Jezusa in se z njim srečali. Da bi verovali vanj, nam je pokazal prebodene roke in stran. Nato je rekel: Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz pošiljam vas, da greste in vsem ljudem oznanite veselo novico o Božjem kraljestvu. Pripovedujte o vsem, kar ste videli in slišali. In ne pozabite, jaz bom z vami vse dni do konca sveta.
Iskalci Božjega kraljestva, prišli smo na cilj. Našli smo, kar smo iskali. A s tem, ko zaključujemo naše iskanje, se prava avantura ljubezni pravzaprav šele začenja. Jezus namreč želi, da se vrnemo v naše kraje in v naš čas, da tukaj širimo Božje kraljestvo: najprej v družini, potem med prijatelji, v župniji in šoli. Zdaj nismo več iskalci, Jezus nas je postavil za svoje sodelavce. Veseli smo, da nam je zaupal tako pomembno nalogo. Hkrati pa se malo bojimo. Tudi tokrat stopimo do Marije, da nas opogumi:
ISKALCI:    »Marija, strah nas je, da nam ljudje ne bodo verjeli. Tudi pri nas je namreč veliko Herodov in farizejev, cestninarjev in vélikih duhovnikov, Pilatov in Iškarjotov, ki jih resnica ogroža in je nočejo slišati. Kdo nam bo verjel? Nimamo niti oblasti niti moči niti ugleda. Kdo nas bo poslušal?«
PRIPOV.:    Marija nam razumevajoče odvrne:
MARIJA:    »Ne bojte se. Saj ne boste sami, Jezus bo z vami. Kar pa zadeva oblast, moč in ugled – vse to bi vam bilo pri oznanjevanju evangelija kvečjemu v napoto. Gospodov glasnik potrebuje gorečnost in zaupanje, veliko potrpežljivosti, ponižnosti in ljubezni. Ne sme se bati trpljenja. Vztrajati mora v molitvi in molku. Tvegati pa mora celó čudaštvo.«
ISKALCI:    »Čudaštvo? Kako to misliš?«
PRIPOV.:    jo vprašamo. Marija malo pomisli in reče:
MARIJA:    »Da bi lažje razumeli, naj vam povem še eno zgodbo. Njen glavni junak je čudak, po imenu Janez Krstnik.«
ISKALCI:    »Da, zanj smo že slišali,«
PRIPOV.:    rečemo vsi navdušeni.
ISKALCI:    »Govoril je o prihodu Kralja vseh kraljev. Herod pa ga je dal usmrtiti. Zakaj praviš, da je bil čuden?«
MARIJA:    »V očeh sveta je bil zelo čuden. Živel je namreč v puščavi. Oblačil se je v živalsko kožo. Hranil se je s kobilicami in divjim medom. Ljudem je glasno očital greh in jih vabil k spreobrnjenju. Ni se oziral na to, kdo ga posluša, in ni izbiral besed, čeprav so pred njim stali duhovniki, farizeji ali sam Herod. Morali bi ga slišati, kako je sredi puščave vpil: Pripravite pot Gospodu!
Ljudje so se najprej posmehovali, nato pa so mu mnogi prisluhnili. S svojo drugačnostjo je pritegnil pozornost množic, ki jih je povprečnost tega svetá puščala prazne. V mnogih je zbudil upanje, da prihaja čas odrešenja. Krščeval jih je v reki Jordan in jih vabil k dobrim delom,«
PRIPOV.:    Marija izčrpno razlaga. Mi pa se še bolj čudimo pripovedi:
ISKALCI:    »Janez Krstnik je bil res pogumen!«
MARIJA:    »Da, a pred Bogom je bil čisto majhen. Zase je rekel, da ni vreden, da bi odvezal jermen Jezusovih sandal. Janez ni le učil, ampak tudi s svojim zgledom pričeval o tem, kako naj se ljudje pripravijo na Božje kraljestvo. Zmogel se je odpovedati samemu sebi in se ni ustrašil trpljenja. Daroval je svoje življenje, da bi Božje kraljestvo zraslo med nami.«
ISKALCI:    »Oh, ko bi tudi mi premogli njegovo gorečnost in bi mogli s svojim zgledom pričevati o Božjem kraljestvu,«
PRIPOV.:    navdušeno pritrjujemo. Marija nas ljubeče pogleda:
MARIJA:    »Obljubim, da bom vedno molila za vas.«

MARIJIN KAŽIPOT
Pogumno se zavzemaj za dobro.

Prim.: Mt 3,1-18; Jn 1,19-28; Mr 1,1-8; Lk 3,1-9

natisni
PDF

28. Modri z Vzhoda

PRIPOV.:    Nikodem in Jožef iz Arimateje sta h grobu prinesla čiste povoje, bel prt in dišave. Jezusovo telo bosta mazilila in povila ter ga v skladu z judovskim običajem pripravila za pogreb. Iz votline zadiši po miri, dragoceni rastlinski smoli. Marija pozna ta vonj. Pred triintridesetimi leti je napolnil votlino, v kateri je spalo dete. Zdi se, kot bi bilo včeraj …
Na poljani pred hlevčkom stojijo trije imenitni možje. Prijezdili so na kamelah. Marija in Jožef se čudita temu obisku. Jožef stopi iz hlevčka. Pripravljen je braniti svojo družino pred nenavadnimi tujci. S previdne razdalje jih opazuje, kako dvigajo svoj pogled proti nebu. Prisluhne, o čem govorijo.
GAŠPER:    »Da, zvezda se je ustavila nad tole votlino. O tem ni nobenega dvoma,«
PRIPOV.:    reče najstarejši med njimi. Temnopolti mož, oblečen v čudna pisana oblačila, ga radovedno vpraša:
BOLTEŽAR:    »Gašper, pa si res prepričan, da smo na cilju? Tukaj ni nobenega dvora, nobene palače.«
MIHA:    »Ah, saj sem vedel!«
PRIPOV.:    zavzdihne tretji.
MIHA:     »Na koncu bomo ugotovili, da je bilo naše večmesečno potovanje zaman. Koliko težav smo imeli na poti in kaj vse smo prestali! Sedaj pa ne duha ne sluha o Kralju. Če mene vprašata, je naša zvezda čisto navaden komet, ki je zašel na nebo in ne Božje znamenje, kakor sta mislila vidva. Jaz, bedak, pa sem šel z vama, ker sem vedel, da se brez mene ne bosta znašla na tako dolgi poti.
No, fanta, to je to, kar se tiče našega potovanja. Obrnita svoje kamele nazaj proti vzhodu. Gremo domov!«
GAŠPER:    »Miha, venomer se samo pritožuješ. Če že ne zmoreš skupaj z nama trezno razmisliti o vsem skupaj, bodi vsaj tiho in naju ne moti!«
PRIPOV.:    ga jezno pogleda Gašper. Nato se obrne k temnopoltemu spremljevalcu in reče:
GAŠPER:     »Boltežar, kaj misliš, smo kaj spregledali, smo se na poti zmotili?«
BOLTEŽAR:    »Hm, ves čas smo sledili zvezdi in pripeljala nas je do tega kraja. Kaj nas stane, če pogledamo v votlino. V njej gori luč. In poglejta, tamle je neki moški. Morda nam lahko pomaga.«
PRIPOV:    Možje pristopijo k Jožefu. Tesar je nekoliko v zadregi, a zdi se mu, da možje niso nevarni. Samo zelo čudni so. Rečejo mu:
GAŠPER:    »Dober večer. Ali smemo pokukati v ta hlevček. Nad njim se je namreč ustavila zvezda, ki smo ji sledili.«
PRIPOV.:    Jožef pogleda v nebo in šele tedaj opazi na njem čudovito zvezdo, ki sveti ravno nad malo votlino. Nocoj je videl in slišal že mnogo čudnih reči. Ničesar več ne razume. Samo utrujeno pokima in reče:
JOŽEF:    »Vstopite.«
PRIPOV.:    Možje vstopijo in v kotu hlevčka opazijo malo dete, ki spi v jaslih. Poleg njega sedi njegova mamica. Ljubeče ga boža po ličkih. Celo Miha je ganjen ob tem prizoru. Nekaj časa je vse tiho. Potem reče Gašper:
GAŠPER:    »Seveda, sedaj razumem. Nismo se zmotili na poti. Le naše predstave niso bile v skladu z Božjimi. Ko smo iskali Kralja, smo si predstavljali, da ga bomo našli na dvoru. Mislili smo, da bo vladar, ovenčan z močjo in slavo. A motili smo se. Bog nas je pripeljal pred to malo dete. Po njem se bo uresničila prerokba o odrešenju.«
BOLTEŽAR:    »Da, tudi jaz tako mislim,«
PRIPOV.:    ga dopolni Boltežar.
BOLTEŽAR:     »Res smo bili trapasti, ker smo slepo verjeli svojim predstavam. A če pomislim še enkrat, svet ne potrebuje še enega kralja, ki bo vladal z močjo in oblastjo. Kralj vseh kraljev bo moral biti drugačen od ostalih vladarjev. Namesto bogastva bo poveličeval uboštvo, namesto veličine bo iskal majhnost, namesto vladanja bo ovrednotil služenje. Mislim, da se je zato rodil v majhnem hlevu.«
PRIPOV:    Miha ne reče ničesar. Skrivaj si obriše solzo.
Nato se možje približajo jaslim. Do tal se priklonijo malemu Kralju in mu izročijo darila:
BOLTEŽAR:    »Zlato za Kralja!«
PRIPOV:    pravi Boltežar. Nato se prikloni Miha in odpre darilo:
MIHA:    »Kadilo za večnega velikega duhovnika.«
GAŠPER:    »In mira,«
PRIPOV:    doda Gašper.
GAŠPER:     »Kralj vseh kraljev nam želi biti blizu v življenju in smrti.«

MARIJIN KAŽIPOT
Najlepše in najdragocenejše stvari so preproste. Ne bodi bahav in ošaben. Posnemaj Jezusa in skušaj živeti preprosto in skromno.

Prim.: Mt 2,1-12

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information